"Skrbi nas le, ali nam bo Loška dolina lahko zagotovila zadostno število delavcev"

Prejšnji teden je bilo skoraj gotovo, da je Kovinoplastika prodana. Kljub podpisani pogodbi so se zdaj pojavile misli, da mogoče to ni najboljša ideja. Prodajno pogodbo mora potrditi še skupščina močno zadolžene pooblaščenke, ki je lastnica Kovinoplastike Lož. Josip Vuko, predstavnik finskega podjetja KJK capital za Slovenijo in Hrvaško, je prepričan, da bo do nakupa prišlo, hkrati pa pravi, da ne bodo nikogar silili v prodajo, če se delničarji podjetja zanjo ne odločijo.

S čim se ukvarja podjetje KJK Capital?
Smo družba za upravljanje investicijskih skladov s sedežem v Helsinkih na Finskem. Trenutno upravljamo 450 milijonov evrov. Ustanovitelji imajo že dvajsetletne izkušnje z vlaganji na območju Vzhodne Evrope. Poseben poudarek je na regijah Baltika in Balkana. V KJK so v glavnem skandinavski investitorji, pokojninski skladi in zavarovalniški skladi. Naši investitorji so tudi sindikati, zato smo zelo občutljivi za težave delavcev v podjetjih, ki jih kupujemo.

Kaj pa Luksemburg?
V Luksemburgu imamo menedžment podjetja za upravljanje skladov. Razlog je seveda očiten, to so davčni razlogi. Nismo pa šli na Ciper ali neke druge "off-shore" kraje, ker naši investitorji, pokojninski skladi, zahtevajo visoko regulacijo. Naša največja divizija je v Helsinkih na Finskem.

Koliko bo KJK plačal za 62-odstotni delež v Kovinoplastiki Lož?
To še vedno ni javni podatek, zato tega ne smemo povedati. Delničarjem podjetja pa je ta podatek že znan in točno vedo, koliko bomo morali plačati.

Noro bi bilo, če bi odpuščali delavce. Nas zanima povečevanje števila zaposlenih. Bolj kot odpuščanje nas skrbi, ali nam bo Loška dolina lahko zagotovila zadostno število delavcev za naše potrebe. Foto: Matej Leskovšek

Ljudi najbolj zanima, kako bo s službami in ali načrtujete odpuščanja? Zadnje je pri nas eden najbolj priljubljenih načinov zmanjševanja stroškov.
Naš cilj, ko kupujemo podjetje, je, da podjetje razvijamo naprej, torej vlagati in povečevati kapacitete podjetja. V primeru Kovinoplastike vidimo, da že zdajšnje kapacitete niso povsem izkoriščene. Zato bi bilo noro, če bi odpuščali delavce. Nas zanima povečevanje števila zaposlenih. Bolj kot odpuščanje nas skrbi, ali nam bo Loška dolina lahko zagotovila zadostno število delavcev za naše potrebe. Najboljši odgovor bo, če se pogleda, kako smo delali v drugih podjetjih, ki so v naši lasti.

Kako jim gre?
Don Don je podjetje, v katero smo prišli pred dvema letoma, ko je imelo tisoč zaposlenih, danes jih ima 1.500. Tudi prihodki in dobičkonosnost so rasli. Prihodki so zrasli s 50 milijonov na 90 milijonov evrov. V Iskri ISD so imeli pred približno dvema letoma, ko smo prišli, zaposlenih nekaj manj kot 400 delavcev, danes jih imajo okoli 520. Prihodki so zrasli s 33 na 43 milijonov evrov. Tomplast smo prevzeli pred nekaj meseci in oni že zdaj super delajo.

Zakaj menite, da lahko in kako nameravati izboljšali poslovanje Kovinoplastike Lož?
Na tem trgu smo že več kot 20 let in kupili smo že prek 50 podjetij. Imamo znanje, kako se podjetja prestrukturirajo in imamo stike, zlasti v Skandinaviji.

Ali je v portfelju KJK kakšno podjetje, ki bi lahko Kovinoplastiki Lož pomagalo s sinergijami, prodorom na trg itd.?
Iskra ISD in Tomplast sta podjetji, ki sta usmerjeni v avtomobilsko industrijo. Že ti podjetji imata nekaj kompatibilnih momentov, ki bi jih lahko s Kovinoplastiko Lož izkoristili.

Prodajni proces za Kovinoplastiko, ki ga vodi KPMG, traja že več kot dve leti. Vsa pomembna podjetja so bila pozvana, da se priključijo tekmi. Ne vem, komu je v interesu, da se prodaja zavlačuje. Foto: Matej Leskovšek

Še pred kakšnim tedom je bil posel z nakupom Kovinoplastike skoraj sklenjen. Zdaj se zdi, da lahko uporabimo športni žargon in rečemo, da ni konec, dokler sodnik ne zapiska konca.
Tudi mi smo presenečeni. Prodajni proces za Kovinoplastiko, ki ga vodi KPMG, traja že več kot dve leti. Vsa pomembna podjetja smo pozvali, da se priključijo tekmi. Veliko podjetij je to tudi storilo. Mi smo šli skozi prvi krog, ko smo oddali nezavezujočo ponudbo, potem smo oddali zavezujočo ponudbo in na podlagi tega smo bili izbrani kot najboljši ponudnik. Zato nam zapisi v medijih niso povsem jasni, saj so se vsi zainteresirani lahko prijavili na razpis.

Kdo hoče minirati sklepanje posla?
Ne vem, komu je v interesu, da se prodaja zavlačuje. To je zelo neobičajna situacija.

Vas je revizijska hiša KPMG povabila k nakupu?
Da. Predvidevam, da so enako e-pošto kot nam pri KPMG poslali na več kot sto naslovov. Za prodajo so vedeli vsi v Sloveniji in velik del strokovnih krogov po Evropi in tudi zunaj Evrope. Če bi kdo želel oddati boljšo ponudbo, bi jo lahko oddal in bi mu mi lahko samo čestitali, vendar v tem primeru ni tako.

Ali je mogoče, da se zdaj na skupščini delničarji odločijo, da tega ne bodo prodali?
S predstavniki prodajalcev pooblaščenke smo podpisali prodajno pogodbo, vendar mora to pogodbo potrditi skupščina delničarjev pooblaščenke. Če bodo pogodbo potrdili, smo mi tudi uradno kupec. Če je ne bodo potrdili, potem pa nismo. Če si delničarji tega ne želijo prodati, mi ne bomo nikogar silili v nič.

Bili ste že na sestanku z zaposlenimi, kaj ste se dogovorili?
Veseli smo bili priložnosti, da se dobimo z zaposlenimi. Na ta sestanek je prišlo večje število ljudi, kar nas še posebej veseli, saj smo videli, da jih zanima, kdo smo. Imel sem občutek, da so bili zelo zadovoljni, ko so slišali, kaj vse smo že naredili in kako delamo. Za nas pa je bilo pomembno, da smo delavcem prenesli informacije, da nimajo nobenih razlogov za zaskrbljenost. Če bomo mi postali lastniki, njihova delovna mesta ne bodo pod vprašajem. 

Nimamo določene panoge. Iščemo podjetja, ki delajo dobro in so izvozno naravnana. Foto: Matej Leskovšek

Veliko poslušamo o tem, da finančni skladi niso strateški partnerji, da bodo samo izčrpavali podjetja itd. Kako vi kot predstavnik finančnega sklada gledate na to, kaj je strateško partnerstvo in kaj ni?
To tezo je najbolje demantirati s primeri podjetij, ki so že v naši lasti. Naša strategija temelji na aktivnem lastništvu za povprečno sedem let, potem pa začnemo iskati kupca. Mi smo profesionalni investitorji, ki kupujejo kakovostna podjetja in jim skušamo povečati vrednost. Svojim podjetjem pomagamo z znanjem in stiki.

Koliko časa boste imeli Kovinoplastiko Lož v svojem portfelju?
Za izboljšanje uspešnosti podjetja je potrebnih kar nekaj let. V teh letih poskušamo povečati prihodke, dobičkonosnost in zaposlenost. Samo na takšen način se lahko proda podjetje z nekim dobičkom. Ko bi samo kupili podjetje in ga na hitro prodali, bi lahko v primeru Kovinoplastike, kjer je bil javni natečaj in smo mi ponudili najvišjo ceno, podjetje prodali maksimalno po enaki ceni, kot smo jo mi ponudili, ali celo manjši. Torej, najprej moramo podjetje dvigniti na višjo raven, kar je tudi v interesu zaposlenih, lokalne skupnosti in, če hočete, tudi države.

Kakšne načrte imate zdaj za nove nakupe? Katere panoge so v središču pozornosti?
Nimamo določenih panog. Iščemo podjetja, ki delajo dobro in so izvozno naravnana. Pri prvem vstopu v panogo gledamo tudi na to, da je v podjetju dober menedžment podjetja. Zato pri nakupu drugih podjetjih iz te panoge, ki mogoče nimajo tako dobrega menedžmenta, lažje nastopamo, ker vemo, da imamo za sabo dober menedžment, ki bo lahko pomagal tudi temu novemu podjetju.

Katera podjetja v Sloveniji si še ogledujete, kdo je še na vašem radarju?
Za zdaj smo osredotočeni na Kovinoplastiko. 

Kako ste zadovoljni z do zdaj kupljenimi podjetji v Sloveniji?
Zelo smo zadovoljni, saj je v Sloveniji raven upravljanja višja kot v drugih delih jugovzhodne Evrope. Delovna etika je na visoki ravni. Za zdaj imamo samo pozitivne izkušnje tako glede menedžmenta kot tudi glede delavcev. Zato so tudi rezultati zelo dobri.

S slovensko politiko torej še niste imeli opravka?
V nobeni državi nismo osredotočeni na ta del, da bi delali s politiki.