Prodaja Kovinoplastike Lož: vsak ima svojega snubca, a zadnjo bodo rekli delavci

Sedež podjetja Kovinoplastnike Lož.

V ozadju sporov, ki so zaposlene spravili na noge in bi lahko pripeljali do propada prodajnega postopka, naj bi bilo zlasti vprašanje, kdo je primernejši za novega lastnika Kovinoplastike, največjega zaposlovalca v Loški dolini.

Kdo bi bil bolj primeren lastnik?

Kot smo razkrili na Siol.net, bi njen novi lastnik moral postati sklad KJK, ki je v zadnjih dveh letih v Sloveniji kupil več proizvodnih podjetij (Iskra ISD, Tomplast in Don Don). Družba pooblaščenka, ki jo vodi Anton Nahtigal in ima v rokah veliko večino delnic Kovinoplastike, je s Finci konec julija letos podpisala pogodbo o njihovi prodaji. Višina kupnine in druge podrobnosti posla še niso znane.

Finski sklad KJK je v Sloveniji že kupil Iskra ISD, Tomplast in Don Don. Foto: STA ,

Zeleno luč prodaji bi morali prižgati le še delničarji pooblaščenke kot večinske lastnice. Ti se bodo 29. avgusta sestali na skupščini. Delnice Kovinoplastike namreč predstavljajo večino njenega premoženja in za potrditev posla potrebuje 75-odstotno večino glasov delničarjev pooblaščenke. Po zadnjih podatkih ima okoli 350 malih delničarjev, med katerimi so zdajšnji in nekdanji zaposleni.

Toda le nekaj dni po razkritju dogovora, ki naj bi pooblaščenko rešil pred bankrotom, so se v Ložu začeli protesti proti Fincem. Čeprav so za njimi v Sloveniji same uspešne zgodbe, za Kovinoplastiko pa obljubljajo povečanje poslov, rast števila zaposlenih in dodatna vlaganja, so se širile bojazni o mogočem odpuščanju in razkosanju družbe.

Največji zaposlovalec v Loški dolini v rokah finskega sklada 

Nelec: sem moteči element pri prodaji Fincem 

V razvneto dogajanje je posegel nadzorni svet Kovinoplastike, v katerem je večina predstavnikov pooblaščenke. Na sredini izredni seji je krivdno razrešil predsednika uprave Nelca in namesto njega začasno imenoval člana uprave Aleša Tišlerja. 

Po besedah prvega nadzornika Branka Trohe niso bili zadovoljni z delom predsednika uprave, nasprotujejo pa tudi sklenitvi ene od pogodb, ki bi bila lahko škodljiva za družbo. Zagotovil je, da njihova odločitev ni bila povezana s skorajšnjo prodajo Kovinoplastike.

Drugačnega mnenja je Nelec, ki bo razrešitev izpodbijal na sodišču. "Naši interesi glede lastništva so se preveč razhajali, lastniki so se premočno zapletli v zgodbo, z odstavitvijo pa me skušajo umakniti kot moteči element," je povedal lokalnim medijem. Po naših informacijah, ki jih pri Nelcu ni bilo mogoče preveriti, naj bi bil veliko bolj naklonjen Plastoformu, torej prodaji družbe strateškemu lastniku.

Raje bi imeli domačega lastnika

Direktor in lastnik skupine Plastoform Franc Gregorčič je potrdil zanimanje za nakup. Poudaril je, da je lahko njihova ponudba alternativa finski. "Ne želim špekulirati, kakšne so naše možnosti v tem projektu, alternativa je bila pojasnjena vodstvu, sindikatu, svetu delavcev in predstavnikom delničarjev. Na njih je, da se odločijo," nam je dejal Gregorčič.

V teh dneh se je pojavil tudi nasprotni predlog, ki so ga pred prihajajočo skupščino dali neimenovani delničarji pooblaščenke. Preostale bodo poskušali prepričati, naj zavrnejo prodajo Fincem in nadaljujejo pogajanja s Plastoformom (in drugimi ponudniki).

DUTB je največji upnik Kovinoplastnike Lož. Foto: Klemen Korenjak

Prodajo Kovinoplastike izsilila DUTB

Glede na veliko razpršenost lastništva pooblaščenke in dejstvo, da bo pooblaščenka ob negativnem ozračju težko zbrala glas večine malih delničarjev, bi lahko postopek padel v vodo. V tem primeru bi bila pod vprašajem nadaljnja usoda pooblaščenke.

Družba je namreč leta 2007 za odkup Kovinoplastike pri bankah najela 20-milijonsko posojilo, ki ji ga še ni uspelo odplačati. Po zadnjih podatkih ima za dobrih 17 milijonov evrov finančnih obveznosti. Njena največja upnika sta Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Kovinoplastika, ki ji pooblaščenka dolguje še dobrih pet milijonov evrov. Denar ji je Kovinoplastika posojala med letoma 2011 in 2014, ko je imela sama velike poslovne težave.

Nekdanjim zaposlenim se splača prodati

Če ji delnic, ki jih vrednoti na 28 milijonov evrov, ne bo uspelo prodati za najmanj 17 milijonov evrov, se bo pooblaščenka znašla pred stečajem. Delnice bi ji verjetno zasegla kar DUTB, zaradi njenih pritiskov po vračilu posojil tudi poteka prodajni postopek. Čeprav je glavna upnica, se je odločila, da bo iskanje novega lastnika in sprejetje odločitve o tem prepustila kar dozdajšnjim vodilnim v Kovinoplastiki.

Uspešno izvedena prodaja je bržkone tudi v interesu največjih lastnikov pooblaščenke, med katerimi je po neuradnih informacijah veliko nekdanjih, upokojenih delavcev, tudi tistih na vodilnih položajih. Medtem ko bo skoraj 700 obstoječih zaposlenih upalo, da bo nov lastnik držal obljube in dobiček delil tudi z njimi, bi si delničarji pooblaščenke obetali visok zaslužek ob njeni likvidaciji. 

Zaradi tega bi lahko zaposleni v Kovinoplastiki, ki so v preteklosti že stavkali, odigrali pomembno, če ne odločilno vlogo pri odločanju o novem lastniku.

Predsednik sveta delavcev in član nadzornega sveta Kovinoplastike Lož Aleš Hoge si želi kakovostno podjetniško pogodbo, ki bo veljala več let. Foto: Osebni arhiv

Delavci: "Dovolj je bilo odrekanja"

"Po štirih letih je bilo dovolj odrekanja." Podobnega mnenja je Aleš Hoge, predsednik sveta delavcev in član nadzornega sveta Kovinoplastike: od novega lastnika, kdorkoli že to bo, zahtevajo kakovostno podjetniško pogodbo, ki bo veljala več let, in zagotovilo, da bo Kovinoplastika ostala enovita družba in ne bo prišlo do njene razprodaje po delih.

Glede na to, da so zdajšnje finančne težave Kovinoplastike posledica odločitev nekdanjih menedžerjev družbe, ki so hkrati največji delničarji, bi morali tudi ti prispevati k njihovemu reševanju, je opozoril Hoge. Tako bi lahko zadržali del lastništva, nekakšen kontrolni delež, ki bi novemu lastniku preprečeval škodljive odločitve. Toda odločili so se, da bodo prodali celoten lastniški delež v Kovinoplastiki.

Tudi zato je Hoge prepričan, da bi se morali vprašati, zakaj je Kovinoplastika tam, kjer je in zahtevati odgovornost nekdanjih vodilnih. 

Kovinoplastnika Lož naj bi proti Cimosu, s katerim je v sodelovanju izgubila več milijonov evrov, vložila odškodninsko tožbo. Foto: Matej Leskovšek

V poslih s Cimosom izgubili milijone

Glavni okostnjak v njihovi omari, zaradi katerega je Kovinoplastika utrpela visoko izgubo, je bil dogovor z nekdanjim vodstvom Cimosa o navzkrižnem "parkiranju" delnic obeh družb. Zaradi propadlega posla je morala Kovinoplastika odpisati za več kot štiri milijone evrov in naj bi proti nekdanjim partnerjem v Cimosu vložila tudi odškodninsko tožbo.

Velik del poslovnih in finančnih težav je tudi posledica odhoda dolgoletnega nemškega partnerja Roto, za katerega so bili razvojni dobavitelj. Leta 2012 pa je ta odprl novo tovarno na Madžarskem in odpovedal vsa naročila. V tistem času jih je prizadel še žledolom, ki je za več mesecev ohromil proizvodnjo.

Zaradi vsega tega je morala Kovinoplastika v letu 2012, ko je njeno vodenje prevzel Nelec, odpustiti več deset zaposlenih.