Se s sezonskim delom da zaslužiti vsaj minimalno plačo?

Sezonska dela so v Sloveniji aktualna med aprilom in novembrom. V tem času prek zaposlitvenih portalov in agencij delodajalci večinoma iščejo delavce za področja gostinstvo, turizem in gradbeništvo, prek zavoda za zaposlovanje kmetijske zadruge in podobni delodajalci iščejo tudi delavce za sezonska dela v kmetijstvu.

Samo v kmetijstvu bodo potrebovali še najmanj 400 delavcev Po podatkih ZRSZ se največ sezonskih del izvaja na področjih Območne službe Sevnica, Celje, Maribor in Murska Sobota. Potrebe po sezonskih delavcih v kmetijstvu ZRSZ ves čas sproti posodablja, po končani sezoni obiranja jagod zdaj kmetovalci iščejo predvsem pomoč pri redčenju in obiranju jabolk, pa tudi grozdja.

Skupno jih potrebujejo najmanj od 395 do 440, številka pa je verjetno še višja, saj se veliko teh potreb pokriva mimo ZRSZ, saj delodajalci, če ne nameravajo zaposlovati tujcev, tega niso dolžni sporočati zavodu.

Delavci, ki imajo dobro izkušnjo s sezonskim delom, se tako pogosto v ta dela vračajo, praviloma k istim ponudnikom. Tako bazo delavcev imajo tudi v Skupni Panvita, kjer so letošnjo sezono potrebovali okoli 200 sezonskih delavcev, a so jih prek zavoda iskali zgolj 50. "Imamo svojo bazo stalnih delavcev, ki delajo vsako leto in nas sami pokličejo, kdaj bo delo," nam je pojasnila Ana Kapun.

Ko domači delavci niso dovolj spretni, pokličejo delovno silo iz tujine Sezonski delavci morajo biti vzdržljivi in motivirani, imeti morajo veselje do dela, še posebej zaradi narave dela v kmetijski dejavnosti, saj gre za "delo na prostem, v nasadih, ki so velikokrat v strmih predelih, težje dostopni, delo se izvaja v vseh vremenskih pogojih in v tempu, ki ga narekuje vreme", poudarja Petra Mauer z ZRSZ.

Prav te delovne motivacije oziroma želje po zaslužku pa domačim delavcem pogosto primanjkuje, opaža direktor hladilnice in prodaje jabolk Slom Mohor Holšek in dodaja, da morajo zato vsako leto dobiti delavce iz tujine. "Mi smo vezani na vreme, ne pa na dneve v tednu. Delati je treba tudi ob nedeljah in več ur na dan, pri tem pa imamo boljše izkušnje s tujci, ki ostanejo ne glede na vreme in počutje."

Nekateri delodajalci postrežejo tudi z malico, drugi le z vodo Zaslužki so različni, urne postavke se gibajo med 2,20 in 3,70 evra. Mnogi delodajalci postavko pogojujejo z normo. Urna postavka pri Slomu je 3,5 evra, pri tem pa mora delavec obrati okoli tone jabolk v osmih urah na dan. V največji sezoni delavci delajo od 150 do 170 ur na mesec in tako zaslužijo med 525 in 600 evri neto mesečno, kar je že skoraj toliko, kot je minimalna neto plača.

V Skupini Panvita pa za kilogram obranih jabolk delavec dobi 0,35 evra oziroma 0,40 evra ob nedeljah in praznikih. Pri tem morajo doseči normo, to je vsaj osem kilogramov jagod na uro, sicer se tudi delavcem ne bi splačalo delati. Obirajo približno pet, šest ur dnevno, v enem mesecu pa tako lahko zaslužijo okoli 350 evrov.

Nekateri delodajalci povrnejo tudi potne stroške in plačajo regres za malico, drugi za zaposlene sami organizirajo malico, nekateri pa jim ponudijo le vodo.

Na katere pasti morajo paziti delavci? Na ZRSZ ob tem sezonske delavce opozarjajo, naj bodo pozorni, da ne začnejo delati, preden sklenejo podjemno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, če gre za delovno razmerje. Prav tako naj natančno preberejo pogodbo in se pred začetkom dela pozanimajo o delodajalcu, kakšen plačnik je in kakšni so drugi delovni pogoji.