Sreda, 30. 7. 2014, 14.17
4 leta
Se s sezonskim delom da zaslužiti vsaj minimalno plačo?
Sezonska dela so v Sloveniji aktualna med aprilom in novembrom. V tem času prek zaposlitvenih portalov in agencij delodajalci večinoma iščejo delavce za področja gostinstvo, turizem in gradbeništvo, prek zavoda za zaposlovanje kmetijske zadruge in podobni delodajalci iščejo tudi delavce za sezonska dela v kmetijstvu.
Skupno jih potrebujejo najmanj od 395 do 440, številka pa je verjetno še višja, saj se veliko teh potreb pokriva mimo ZRSZ, saj delodajalci, če ne nameravajo zaposlovati tujcev, tega niso dolžni sporočati zavodu.
Delavci, ki imajo dobro izkušnjo s sezonskim delom, se tako pogosto v ta dela vračajo, praviloma k istim ponudnikom. Tako bazo delavcev imajo tudi v Skupni Panvita, kjer so letošnjo sezono potrebovali okoli 200 sezonskih delavcev, a so jih prek zavoda iskali zgolj 50. "Imamo svojo bazo stalnih delavcev, ki delajo vsako leto in nas sami pokličejo, kdaj bo delo," nam je pojasnila Ana Kapun.
Prav te delovne motivacije oziroma želje po zaslužku pa domačim delavcem pogosto primanjkuje, opaža direktor hladilnice in prodaje jabolk Slom Mohor Holšek in dodaja, da morajo zato vsako leto dobiti delavce iz tujine. "Mi smo vezani na vreme, ne pa na dneve v tednu. Delati je treba tudi ob nedeljah in več ur na dan, pri tem pa imamo boljše izkušnje s tujci, ki ostanejo ne glede na vreme in počutje."
V Skupini Panvita pa za kilogram obranih jabolk delavec dobi 0,35 evra oziroma 0,40 evra ob nedeljah in praznikih. Pri tem morajo doseči normo, to je vsaj osem kilogramov jagod na uro, sicer se tudi delavcem ne bi splačalo delati. Obirajo približno pet, šest ur dnevno, v enem mesecu pa tako lahko zaslužijo okoli 350 evrov.
Nekateri delodajalci povrnejo tudi potne stroške in plačajo regres za malico, drugi za zaposlene sami organizirajo malico, nekateri pa jim ponudijo le vodo.