Schulz za udeležbo parlamenta na vrhovih območja evra

Ponovil je tudi pozive parlamenta k dopolnitvi varčevanja s spodbujanjem rasti ter k uvedbi davka na finančne transakcije in skupnih evrskih obveznic.

Schulz: Evropa bi lahko šla po veliko lažji poti Schulz sicer podpira cilje medvladne pogodbe, za katero so se zaradi nasprotovanja Velike Britanije odločile članice EU, saj je prepričan, da je treba denarno unijo nadgraditi z gospodarsko in fiskalno. Vendar pa meni, da bi lahko Evropa šla po veliko lažji poti. Trdi namreč, da bi 99 odstotkov vseh ciljev pogodbe lahko dosegli skozi običajni zakonodajni postopek v uniji, brez nepotrebne in mučne razprave o spremembah pogodbe EU, spora z Veliko Britanijo in na koncu oblikovanja medvladne pogodbe.

Evropski parlament želi biti polno vpet v pogovore med članicami Veseli ga, da naj bi pogodbo v roku petih let vnesli v pravni red EU in da naj bi imele institucije unije pri njenem izvajanju ključno vlogo, s čimer naj se ne bi krepila vzporedna medvladna metoda. Vseeno pa voditelje poziva, naj upoštevajo nekatere druge pomisleke Evropskega parlamenta. Ta želi biti polno vpet v pogovore med članicami, ki se tičejo pogodbe, sploh ker bo treba nekatere rešitve vnašati tudi v sekundarno zakonodajo na ravni EU.

Schulz je še poudaril, da je mogoče konkretne rešitve v EU doseči le s sodelovanjem med institucijami, ne s konflikti. Po pogovorih je optimističen. Parlament sicer nima pristojnosti ratifikacije medvladne pogodbe, se bo pa o njej izrekel v mnenju.

"Vsak zase smo šibki, skupaj smo močni" Evropski parlament se prav tako odločno zavzema za preprečitev vsakršnih nadaljnjih delitev znotraj unije, ki bi jih medvladna pogodba lahko prinesla in zacementirala. "Vsak zase smo šibki, skupaj smo močni," je bil jasen. V tej luči se zavzema za to, da bi morale podpisnice pogodbe, ki (še) niso članice območja evra, polno sodelovati na vrhovih evrske skupine, kjer se bo govorilo o izvajanju pogodbe. To je v današnjih pogovorih na primer pogoj Poljske za pristop k pogodbi.

Schulz opozarja, da so vse napovedane podpisnice pogodbe, ki niso članice območja evra, z izjemo Danske zavezane enkrat v prihodnosti prevzeti skupno valuto, zato nima smisla, da se jih izloča iz pogovorov. Prav tako opozarja, da so mnoge izmed teh držav dinamične ekonomije, na primer Poljska, Češka in Švedska, zato bi bilo smešno, če bi za mizo sedele večinoma države v težavah, zunaj pa bile uspešne članice.

"Potrebujemo unijo rasti in solidarnosti, ne zgolj unijo varčevanja" Evropski parlament ima pri trenutnem kriznem upravljanju v EU še nekaj drugih jasnih zahtev, na primer da je treba dati več poudarka rasti in zaposlovanju. "Potrebujemo unijo rasti in solidarnosti, ne zgolj unijo varčevanja," je poudaril Schulz.