Ribič, ki se bo odločil za opustitev ribarjenja, bo nagrajen, ladja pa razrezana

Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo bo predvidoma konec leta objavilo razpis, na katerega se bodo lahko prijavili vsi hrvaški poklicni ribiči, ki se ne želijo več preživljati z ribolovom. V hrvaškem registru je vpisanih več kot štiri tisoč plovil, več kot 80 odstotkov pa jih je krajših od 12 metrov. Če bodo izpolnjevali vse pogoje, bo njihova ladja razrezana, zanjo pa bodo prejeli neke vrste odškodnino. Gre za tako imenovano sredozemsko uredbo za spodbujanje razreza ladij in preusmeritev ribičev v druge dejavnosti.

Ribič iz Dubrovnika, Dinko Cvjetović, nam je potrdil neuradne informacije o skorajšnjem razpisu, ki naj bi bil aktualen prihodnja tri leta. Nanj se bodo lahko prijavili ribiči, ki bodo ustrezali razpisnim pogojem. Ti med drugim zahtevajo lastništvo aktivne koncesije za ribarjenje in da je plovilo vsaj 90 delovnih dni letno na morju.

Pol milijona evrov za 26-metrsko ladjo V program zmanjšanja ribiške flote bodo vključena plovila, starejša od 15 let, ribič pa bo lahko izbiral med dvema možnostma. Lahko bo prodal tako koncesijo kot ladjo, ki bo nato razrezana, ali pa bo zgolj vrnil koncesijo in za to prejel odškodnino. Plovilo bo v tem primeru ostalo v njegovi lasti in ga bo lahko uporabljal v katerikoli drugi dejavnosti, razen v ribištvu. Odškodnina bo temu primerno nižja.

Po Cvjetovićevih besedah za ukrepe EU med hrvaškimi ribiči vlada izredno zanimanje. "Neorganiziranost tržišča, visoke dajatve, drago gorivo, draga delovna sila in pomanjkanje kakovostne delovne sile so vzroki, ki ribiče silijo v sprejem takšnih ukrepov," razloži dubrovniški ribič, ki ima trenutno v lasti dve 26-metrski ribiški ladji.

"Če bodo neuradne obljube ministrstva o višini odškodnin obveljale, bom starejšo ladjo zagotovo dal v razrez. Zanjo bi po zdajšnjih obljubah lahko prejel okoli pol milijona evrov odškodnine," pojasni Cvjetović.

Prvo leto bo hrvaškim ribičem na voljo 12 milijonov evrov odškodnin Uradno število ribičev, ki bi se lahko odločili za tako nenavadno potezo, še ni znano, neuradno pa naj bi se hrvaška ribiška flota zmanjšala za pet odstotkov. Črna usoda naj bi v naslednjih treh letih doletela več kot 40 večjih ladij, s katerimi ribarijo v mednarodnih vodah. Odškodnina za razrez ladje s 50 bruto registrskimi tonami naj bi ribiču neuradno navrgla 80 tisoč evrov, za še enkrat težjo ladjo pa bi prejel okoli 250 tisočakov.

EU bo za letos predvidoma zagotovila osem milijonov evrov sredstev, Hrvaška naj bi v fond za zmanjšanje ribiške flote prispevala še dodatne štiri milijone. Skupaj bi bilo letos torej na voljo 12 milijonov, v naslednjih dveh letih pa naj bi se vsota za odškodnine še povečevala. Tudi ponos slovenskega ribištva končal med starim železom "Razrez ribiških ladij zaradi zaščite ribjega fonda in morskega življa je ustaljena praksa EU," je povedal piranski ribič Zlatko Novogradec. Slovenska vlada je takšen ukrep po nareku Bruslja sprejela že pred leti, leta 2012 so med drugim razrezali ponos slovenskega morskega ribištva, 29-metrski sestrski ladji Riba 1 in Riba 2. Za razrez je bilo namenjenih dva milijona evrov evropskih sredstev, koliko je bilo ribičem dejansko dodeljenih, pa ni znano.

"Razrez osnovnega ribičevega orodja razumem kot nekakšno odpravnino ribiču, v katero je vrsto let vlagal svoj denar. Trg ribiških ladij je namreč izredno zasičen, zato je za rabljeno plovilo težko iztržiti pošteno ceno," je pojasnil eden izmed redkih slovenskih ribičev, ki še vztraja v preživljanju z ribolovom.

Mali ribiči s petmetrskimi barkami si s takšnimi ukrepi ne bi mogli kaj prida pomagati, saj tržna cena takšnih plovil ne dosega niti pet tisočakov. Novogradec zato takšen ukrep bolj kot pomoč malim ribičem razume kot kreditiranje ljudi s kapitalom, ki ga še dodatno oplemenitijo.

Italijanski ribiči zadovoljni, slovenski ne Po njegovih besedah je veliko odvisno od same izvedbe ukrepa, predvsem od tega, koliko želi vlada dobiti povrnjeno v blagajno. "Eno so obljube države, drugo pa sama izvedba ukrepa. Italijanski ribiči so za razrez ladij dobili izplačane zajetne vsote denarja, slovenski ribiči pa so morali ob razrezu plačati še DDV," je bil do slovenske izvedbe kritičen Novogradec.