Rekordni prihranki na bančnih računih: tri stvari, ki jih morate vedeti

Foto: Getty Images

To je pa več od evropskega povprečja, saj povprečni Evropejec prihrani 16,9 evra od stotih evrov, povprečnemu Hrvatu pa uspe prihraniti 12,01 odstotka svojih letnih prihodkov. Tako so sredstva na bančnih računih gospodinjstev v Sloveniji vse višja in dosegajo že rekordnih 26 milijard evrov.

Ste tudi vi ena izmed oseb, ki ima na bančnem računu denar in ga v prihodnjih mesecih ne bo potrebovala? Ste v zadnjih mesecih zaznali, da si za sto evrov lahko kupite manj kot pred enim letom?

Svetujemo vam, da si preberete spodnji zapis in razmislite o treh stvareh, ki so pomembne za vaše prihranke.

1. Kaj moram vedeti o obrestnih merah?

Pri varčevanju smo Slovenci zelo dobri. Vendar pa nismo tako dobri pri upravljanju svojih prihrankov. Še vedno namreč vse počnemo po starem, tako, kot so to počeli naši starši in stari starši. Skoraj 50 odstotkov svojih prihrankov imamo bodisi v gotovini bodisi na banki. In kar 84 odstotkov od tega v obliki vlog na vpogled, z drugimi besedami, na bančnem računu. In to čeprav lahko v medijih vsakodnevno preberemo, da so bančne obrestne mere nizke, za enoletne vezave se gibljejo okoli 0,01 odstotka. To pomeni, da če deset tisoč evrov vežemo za eno leto, dobimo čez eno leto en evro obresti, čeprav do njih po vezavi za eno leto ne moremo prosto dostopati. Hkrati je to manj, kot znašajo naši stroški računa, in veliko veliko premalo, da bi lahko pokrili inflacijo. Kaj morate vedeti o inflaciji, preberite pod drugo točko ali v tem članku.

2. Kaj je inflacija?

Inflacija je pojav vsesplošne rasti cen. Posledično se vrednost denarja zmanjšuje. Z drugimi besedami, za en evro danes lahko kupimo manj kot smo kupili pred enim letom. Inflacija na naše prihranke vpliva tako, da jim zmanjšuje kupno moč. To pomeni, da če smo lahko leta 2010 z desetimi evri kupili deset kav, jih lahko danes samo še pet. Cena kave je namreč narasla, s tem pa se je vrednost naših prihrankov v kupni moči zmanjšala. Temu rečemo nižja realna vrednost. Vsak dan torej del naših prihrankov realno izpuhti. Koliko, je odvisno od stopnje inflacije. V zadnjem letu (od marca do marca) je bila inflacija 9,3-odstotna. To pomeni, da je tisoč evrov, ki smo jih lani marca skrili v nogavico v omari, danes realno vrednih 915 evrov. Razlika v vrednosti 85 evrov je dejansko izpuhtela.

Ko upravljamo svoje osebne finance, naša privarčevana sredstva, nam mora biti v interesu, da vrednost naših prihrankov ohranja kupno moč, ali pa da vrednost prihrankov raste. Torej da lahko s svojimi prihranki čez eno leto kupimo enako ali več kot letos. Naši prihranki naj bi se skozi čas plemenitili. Obrestna mera oziroma donosi morajo v čim večji meri dosegati ali presegati inflacijo. Za to pa obstajajo alternative bančnim depozitom. Katere? Preberite v tretji točki.

3. Alternative bančnim depozitom

Slovenci svoje prihranke upravljamo tako, kot so jih naši starši. A v zadnjih 30 letih se je tudi slovenski trg kapitala razvil in vse premalokrat se zavedamo, da obstajajo alternative bančnim depozitom. Kot eno najpogostejših alternativ bančnim depozitom glede tveganja se v zadnjem času omenja državne zakladne menice z ročnostjo od 3 do 12 mesecev, saj so glede tveganja primerljive depozitom, glede trenutnega donosa pa jih presegajo. Državljani jih na novo odkrivajo, a navadno fizične osebe ne vstopajo na denarni trg neposredno z nakupi, ampak posredno prek vlaganj v pokojninske sklade, vzajemne sklade.

Pomembni udeleženci denarnega trga so profesionalni izkušeni institucionalni vlagatelji (zavarovalnice, pokojninske družbe, skladi ...), saj je pred nakupom zakladnih menic treba odpreti trgovalni račun, zaradi česar imamo stroške odpiranja in vodenja trgovalnega računa ter morebitne stroške transakcije. Vsaka naložba nosi določeno stopnjo tveganja in določeno stopnjo likvidnosti, govorimo o t. i. likvidnostni premiji.

Zakladne menice so različno likvidne. Kar nekaj izdaj zakladnih menic je slabo likvidnih ali celo nelikvidnih, kar pomeni, da jih mora vlagatelj držati do dospetja in mu sredstva niso na voljo, če jih potrebuje.

Za trgovanje z instrumenti denarnega trga je potrebna določena stopnja predznanja glede izvedbe transakcije prek borznega posrednika, po končani transakciji pa v vsakem primeru sledijo še vsi postopki, povezani z oddajo davčne napovedi na koncu leta. 

A tudi za povprečnega vlagatelja obstaja rešitev, kako dosegati likvidnost in donosnost instrumentov denarnega trga ob danem tveganju. Denar se lahko preprosto, lažje in hitreje investira prek denarnih skladov, kot je Generali MM, ki zbrana sredstva vlaga v kratkoročne evrske naložbe (državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depozite). Tako je vlagatelj investiran v več instrumentov denarnega trga hkrati, tako slovenskih kot tujih. Njegovo premoženje je upravljano aktivno, vlagateljeva sredstva pa so brez vezave.

Denarni sklad Generali MM upravlja Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, leta 2016 in leta 2018 ter upravljavec desetletja (od leta 2010 do leta 2019).