Ponudbo za nakup mariborskega plinovoda oddala le Energetika Maribor

Kot se je izkazalo, je prijavo oddalo le javno podjetje Energetika Maribor, ki je v 100-odstotni občinski lasti. Pa še ta prijava je bila nepopolna, saj v njej ni bilo navedene ponudbene cene.

Bo potrebno razpis ponoviti? Po besedah direktorice občinske uprave Milice Simonič Steiner bo v roku enega tedna znana odločitev, ali bo treba ponoviti razpis. To je bil sicer že drugi poskus, saj se na prvi razpis za prodajo plinovoda, ki ga je mariborska občina objavila 14. oktobra, ni prijavil nihče. Glede na to, da je s prodajo plinovoda pogojen letošnji občinski proračun, so se pojavili pomisleki, da bo morala Energetika tako reševati proračun.

Izklicna cena je bila 42 milijonov evrov Prva izklicna cena za plinovod je bila 42 milijonov evrov, zdaj pa so ga ponujali za 36 milijonov evrov. Njegova knjigovodska vrednost je 12 milijonov evrov.

"Jaz takšne ponudbe zagotovo ne bi oddala, ker to je blamaža" Energetika Maribor ob prijavi na razpis ni nakazala nobene are, čeprav je bilo to navedeno v razpisu kot pogoj. "Je v razpisu, a to ni klasični razpisni postopek. Gre tudi za podelitev koncesije, zato smo ponudbo vseeno odprli," je pojasnila Simonič Steinerjeva, ki je nad ravnanjem tega javnega podjetja razočarana: "Jaz takšne ponudbe zagotovo ne bi oddala, ker to je blamaža."

Prodaja plinovoda pomembna tudi za mestni proračun Proračun Mestne občine Maribor za leto 2011 predvideva 152,5 milijona evrov prihodkov in 155 milijonov odhodkov, pri čemer naj bi velik del prihodkov pridobila s prodajo plinovoda. V prvi polovici letošnjega leta so uspeli realizirati le 30 odstotkov načrtovanih prejemkov, zato so od prodaje plinovoda odvisni ključni infrastrukturni projekti Maribora, v prvi vrsti za evropsko prestolnico kulture in zimsko univerzijado. Ponovni neuspešni razpis za prodajo plinovoda pomeni za občinski proračun velik primanjkljaj, priznava direktorica občinske uprave. "Zagotovo bomo morali najti neke druge ustrezne rešitve in te odločitve sprejeti v najkrajšem možnem času. Ta minus je treba pokriti, da bomo lahko vse te stvari izvajali," je dejala.

Simonič Steinerjeva kljub vsemu še vedno meni, da je mogoče najti kupca za plinovod. "To je realno pričakovati. Verjetno obstajajo tudi špekulacije s strani ponudnikov po čim nižji ceni," je ocenila.

Opozicija: Javna infrastruktura se ne prodaja Opozicija v mestnem svetu je prodaji plinovodnega omrežja ostro nasprotovala. "Javna infrastruktura se ne prodaja. To je enkratno dejanje, ki dolgoročno ne prinaša nobenih koristi za odjemalce," je danes ponovil Tomaž Orešič (LDS). Po njegovih ocenah je tudi cena, po kateri občina ponuja plinovod, previsoka. "Če bo ta infrastruktura prodana za takšno ceno, si bo lastnik moral to investicijo nekako povrniti, kar bo pomenilo velik pritisk na zvišanje cen omrežnine," je dejal.

Nenaklonjen prodaji je tudi Janez Kopač Nenaklonjen prodaji je tudi generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač. "Menim, da mora infrastruktura državnega pomena biti v državni lasti, infrastruktura lokalnega pomena pa v lokalni lasti. Infrastruktura je namreč nekaj, kar nosi majhen, a konstanten donos, ima torej neke vrste lokacijsko rento in prav je, da ta renta pripada državljanom te države oziroma meščanom te občine," je povedal ob robu 7. mednarodne konference Energija v Mariboru.