Torek, 23. 1. 2018, 17.52
6 let, 10 mesecev
Po srečanju z Madžari o drugem tiru: To niso bila pogajanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
"To niso bila pogajanja," je po sestanku z Madžari na temo gradnje drugega tira dejal državni sekretar Jure Leben. Če bi se Madžarska umaknila iz projekta, bi večji del padel na davkoplačevalce, meni.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben se je sestal z madžarsko delegacijo, ki jo je vodil László Mosóczi, poddržavni sekretar za promet na ministrstvu za nacionalni razvoj.
"To niso bila pogajanja. V začetku februarja bo Odbor za zunanjo politiko obravnaval vladno pobudo za sklenitev meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Madžarsko. Če bo pobuda dobila zeleno luč, se bodo pogajanja začela," je pojasnil Leben. Govorili so tudi o tem, da del slovenske javnosti in politike nasprotuje sodelovanju Madžarske pri projektu drugi tir tudi zaradi slabih preteklih izkušenj pri večjih infrastrukturnih projektih.
"Samo z drugačnim načinom dela in preglednostjo ter nadzorom javnosti bomo ta izziv premagali, projekt pa nadaljevali tako, kot smo ga začrtali," je poudaril državni sekretar.
Slovenija s prijavo na nov evropski razpis za drugi tir
Luka Koper ni bila tema pogovorov
Ob tem je Leben poudaril, da se niso pogovarjali o prodaji Luke Koper ali o odpiranju koncesijske pogodbe, Madžarska pa ne bo lastnica železniške infrastrukture. Osnutek sporazuma bodo predstavili na odboru za zunanjo politiko.
Želijo si uresničiti načrt A
"Zavedamo se, da mora biti projekt pregleden," je poudaril Leben in napovedal, da bo sklic ustanovne seje projektnega sveta februarja.
"Pri drugem tiru se veliko govori o načrtu B, mi imamo pa jasno zastavljen cilj načrta A, ki ga je potrdila tudi Evropska komisija. Ta je identificirala dva ključna evropska železniška projekta: eden je predor med Nemčijo in Dansko, drugi pa projekt drugi tir," je poudaril državni sekretar.
Cilj načrta A je, da se drugi tir začne čim prej graditi skupaj z Madžarsko, s tem pa se razbremeni slovenske davkoplačevalce. Če bi Madžarska izstopila iz projekta, bi namreč morala Slovenija zagotoviti njen predviden finančni vložek, in sicer iz proračuna ali iz drugega vira.
Slovenija si po Lebnovih besedah kljub morebitnemu izstopu strateškega partnerja vseeno želi počrpati 109 milijonov evrov pridobljenih nepovratnih evropskih sredstev.
