Pahor in Radičova tudi o prestrukturiranju dolga Grčije

Pahor je na novinarski konferenci poudaril, da bo odločitev o prestrukturiranju dolga Grčije sprejeta na vrhu EU in bo tudi politična. "Če ne bo zagotovil ECB, IMF in Evropske komisije, Slovenija ne bo znova posodila denarja, razen če se bo našla druga pot prek obstoječih mehanizmov," je zagotovil. Dejal je še, da Slovenija potrebuje jasna zagotovila, da bo denar dobila nazaj. Radičova: Grčija ni izvedla zadostnih ukrepov Radičova pa je menila, da je grški dolg treba prestrukturirati. Kot je pojasnila, brez prestrukturiranja dolga, spremembe dela bonitetnih agencij in drugih ukrepov nobena finančna pomoč Grčiji ne bo zadostovala. Po njenih besedah lahko izbiramo le med mehkim in trdim prestrukturiranjem. Ob tem je poudarila, da Grčija ni izvedla zadostnih ukrepov, in menila, da "vse poteka prepočasi". "Izgubljamo čas, ki v tem primeru ni naš zaveznik," je dejala.

Glede morebitnega izstopa Grčije iz območja evra pa je Pahor poudaril, da je območje evra "finančni steber unije". "Če bi ga bila ena država prisiljena zapustiti, to ne bi bil dober znak niti za trdnost evra niti za celotno unijo," meni premier.

"Državljani nočejo reform, a se ne zavedajo resne situacije" Tako Slovenija kot Slovaška čutita posledice gospodarske krize in imata za znižanje proračunskega primanjkljaja oster program reform, ki sicer med ljudmi niso priljubljene. "Naši državljani nočejo reform, a se ne zavedajo, v kako resi situaciji sta se znašla EU in območje evra," je poudarila slovaška premierka. Ob tem je opozorila, da bodo posledice krize še hujše, če državi ne bosta izpeljali reform. "Želimo varovati naše državljane, vendar brez njihovega razumevanja ni moč izvesti potrebnih ukrepov," je dejala Radičova.

Omenila je bližajoči referendum o pokojninski reformi v Sloveniji in poudarila, da se bodo brez reforme pokojninskega sistema razmere za prebivalce Slovenije in sosednjih držav še poslabšale.

Strm vzpon gospodarskega sodelovanja Političnih odnosov med državama po Pahorjevih besedah ne bremeni nobeno odprto vprašanje, državi pa beležita strm vzpon gospodarskega sodelovanja.

Luka Koper je za Slovaško pomembno vozlišče Premiera sta se pogovarjala tudi o sodelovanju glede Luke Koper, ki je, kot je dejala Radičova, za Slovaško pomembno vozlišče. Po njenih besedah Slovaška pričakuje rekonstrukcijo slovenskih železnic in je pri tem pripravljena tudi sodelovati. Kot je pojasnil Pahor, je Slovaška v prvem letošnjem četrtletju prevoz preko tega slovenskega pristanišča povečala za 24 odstotkov. Slovaško kolegico je tudi obvestil o načrtih za tretji pomol Luke Koper.

Pahor in Radičova sta tudi pozdravila bližajoči se zaključek pogajanj Hrvaške z EU. Kot je dejal predsednik slovenske vlade, se zavzemata ta tako rešitev preostalih vprašanj, ki bi omogočila zaključek pogajanj na junijskem vrhu unije. Če to iz tehničnih razlogov ne bo mogoče, Pahor predlaga sprejetje izjave na ravni zunanjih ministrov sredi julija.

Slovenija in Slovaška ne bosta zaprli nukleark Pahor in Radičova sta v odzivu na odločitev Nemčije, da bo do leta 2020 zaprla vse jedrske elektrarne, dala vedeti, da Slovenija in Slovaška za zdaj ne razmišljata o zaprtju nukleark. Radičova je dejala, da je za Slovaško edina rešitev energetska mešanica, Pahor pa je opozoril na varnost.

Slovenija z jedrsko elektrarno v Krškem po besedah Pahorja zadosti tretjino svojih potreb po energiji. Premier je na novinarski konferenci po pogovorih s slovaško kolegico v Ljubljani še dejal, da je tragedija v Fukušimi spremenila občutljivost ljudi glede varnosti jedrske energije.

"Varnost je na prvem mestu tudi ko gre za odločitev glede gradnje drugega bloka Neka," je zagotovil slovenski premier. "Ne znam si predstavljati, da bi ob najvišji stopnji varnosti, ki jo zagotavlja Nek, Slovenija ne pridobivala energije iz Krškega zaradi bojazni ljudi pred jedrsko katastrofo, hkrati pa bi uvažala električno energijo iz jedrskih elektrarn v sosednjih državah," je dejal.

Vprašanje, ki zadeva energetsko politiko celotne EU Po njegovem gre za vprašanje, ki zadeva energetsko politiko celotne EU. Premier je menil, da bi bilo nevzdržno, če bi se nekatere države zaradi domačih ali drugih razlogov odpovedovale jedrski energiji, druge pa bi jo izvažale, nevarnost pa bi bila enaka.

Radičova je pojasnila, da Slovaška iz jedrskih elektrarn pridobi okoli 50 odstotkov vse energije. Če bi zaprli vse jedrske elektrarne, bi se soočili s pomanjkanjem energije. So pa pripravljeni na srednjo pot - povečanje varnosti jedrskih elektrarn. Kot eno od alternativ jedrski energiji je omenila plin, glede katerega pa je treba preučiti dolgoročne učinke. "Mislim, da za nas ni druge poti, kot je energetska mešanica," je dejala slovaška premierka.

Srečanje s predsednikom Türkom Slovaško premierko je v okviru njenega enodnevnega uradnega obiska v Sloveniji nato sprejel predsednik republike Danilo Türk. Kot so sporočili iz njegovega urada, sta se pogovarjala predvsem o aktualnih vprašanjih in perspektivah Evropske unije. Ob tem sta izpostavila pomen povezovanja praktičnih ukrepov, ki jih narekuje današnji položaj, z dolgoročno vizijo EU, ki vsebuje tudi širitev unije na območje Jugovzhodne in Vzhodne Evrope.

Türk in Radičova sta obravnavala tudi vprašanja območja evra in rešitev, ki bodo potrebne v tem okviru. Zavzela sta se za povečanje stopnje odgovornosti držav in za skupna prizadevanja za utrditev tega območja, so še sporočili iz urada predsednika republike.

"Odnosi med državama dobri in brez odprtih vprašanj" Zatem je imela Radičova še pogovore s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, s katerim sta se strinjala, da so dvostranski odnosi med državama dobri in brez odprtih vprašanj. Gantar je, kot so sporočili iz DZ, prepričan, da obstaja še veliko možnosti za okrepitev političnih, gospodarskih in drugih odnosov. Odlična priložnost za to je po njegovih besedah tudi današnja poslovna slovensko-slovaška konferenca.

Gantar je v pogovorih izpostavil tudi pomen medparlamentarnega sodelovanja, ki je z uveljavitvijo lizbonske pogodbe še pridobilo na pomenu, saj je pogodba okrepila vlogo nacionalnih parlamentov v procesih EU. Predsednika sta se ob tem strinjala, da je sodelovanje in povezovanje manjših držav, kot sta Slovaška in Slovenija, izjemnega pomena za doseganje ciljev v okviru Evropske unije.