Pahor: Če Grčija ne bo izpolnjevala obveznosti, ne bomo nakazali naslednje tranše

Strokovnjaki iz EU, mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) so ta teden začeli pregled javnih financ in reform v Grčiji, da bi ocenili, ali res potrebuje dodatna sredstva in ali izvaja vse obveznosti, h katerim se je zavezala v dogovoru za pomoč. "Tako bo moje navodilo ministru" "Če bo IMF oziroma Evropska komisija 18. maja ugotovila, da Grčija preslabo odpravlja pomanjkljivosti, zaradi katerih je zdrsnila v dolžniško krizo, Slovenija - tako bo moje navodilo ministru - ne bo dala tretje tranše posojila Grčiji," je povedal premier. "Poštena, pravična politična odločitev" V tem primeru bi namreč obstajala prevelika nevarnost, da bi se morala Slovenija odpovedati povračilu tega denarja. "Mislim, da to predstavlja pošteno, pravično politično odločitev," je še dejal Pahor in dodal, da je Slovenija doslej Grčiji namenila 207 milijonov evrov posojil. V igri tako ostaja še nakazilo 71 milijonov evrov posojila.

Pri obveznostih Grčije gre za finančno konsolidacijo in strukturne reforme, ki naj bi odpravile visoko zadolženost Grčije. Njen dolg namreč dosega 160 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko slovenski dolg, za primerjavo, znaša 39 odstotkov BDP.

Pahor je ob tem pojasnil, da odprava tako visoke zadolženosti ob prisotnosti drugih strukturnih problemov Grčije zahteva visoko stopnjo političnega soglasja. Vendar pa je grška politika glede ustreznosti vladnih ukrepov močno razdeljena, kar je vznemirilo tako finančne trge kot politične kroge.

"Odločitev za pomoč Grčiji je bila prava" "To zbuja skrb, da Grčiji tudi v prihodnje ne bi uspelo odpraviti razlogov za izredno poslabšan fiskalni položaj ter zato ne bi uspelo nazaj dobiti denarja davkoplačevalcev, ki smo ga bili posodili," je dejal Pahor in poudaril, da je bila odločitev za pomoč Grčiji prava, a da je bila dana pod določenimi pogoji.

Če bo IMF zadržal izplačilo naslednje tranše, bi sicer to zelo poglobilo težave, ki jih ima Grčija, z do določene mere nepredvidljivimi posledicami. "To za stabilnost evroskupine ni dobro, to ni dobro za vrednost evra, ki drsi v valutni vojni v mednarodni ekonomiji," je poudaril Pahor.

Portugalski 200 milijonov evrov v obliki poroštev V zvezi s pomočjo Portugalski je premier povedal, da je bila pomoč tej državi dogovorjena neformalno, naslednji teden pa naj bi bila v okviru srečanja evropskih finančnih ministrov tudi uradno. Slovenija bo pri tej pomoči sodelovala v obliki poroštev, katerih višina naj bi znašala približno 200 milijonov evrov.

Pri tem je izrazil upanje, da bo Portugalska izpolnila sicer izjemno surove pogoje, saj da je temu pritrdila opozicija. "To pomeni, da bo Portugalska ne glede na uspeh na volitvah šla po poti reform," je povedal premier.

800 milijonov evrov posojil Vrednost slovenske pomoči v obliki posojil Grčiji ter v obliki poroštev Irski in Portugalski sicer predstavlja skoraj 800 milijonov evrov oziroma nekaj manj kot dva odstotka slovenskega BDP.

Pahor je ob vsem tem opozoril, da če bodo v skupino držav, ki jim je treba pomagati, začele prihajati velika gospodarstva, bo to pomenilo toliko večjo obremenitev za države, ki bodo ostale v skupini tistih, ki pomagajo.

To pa lahko zaradi tega, ker se omenjena posojila in poroštva štejejo v dolg, poslabša finančno sliko oziroma bonitetno oceno tudi držav iz te druge skupine. Zato bodo šefi držav EU na junijskem vrhu verjetno morali spregovoriti tudi o tem vprašanju.

Slovenija sicer po Pahorjevih besedah "z ohranitvijo precejšnje socialne povezanosti, izboljšanjem konkurenčnosti, obvladovanjem proračunskega in javnofinančnega dolga poskuša ostati v isti valutni skupini, kot sta Nemčija in Francija".