Petek, 18. 5. 2018, 4.00
6 let, 7 mesecev
Orožarske milijone bo vložil v letalski turizem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,29
6
Dolenjski podjetnik Ivan Kralj, ki je Čehom prodal največje slovensko orožarsko podjetje Arex iz Šentjerneja in zanj iztržil bogato kupnino, je že našel nov poslovni podvig.
Po tem, ko se je z ruskimi vlagatelji na Dolenjskem lotil pridelave kaviarja, se je Kralj odločil, da bo združil ljubezen do letalstva in podjetništva. Podaja se v posel letalskega turizma.
Povezal se je z Damijanom Cehnerjem, enim od najbolj znanih slovenskih letalcev. V njegovem podjetju Aviofun, upravljavcu bovškega letališča, je tudi že pridobil 50-odstotni lastniški delež.
Ivan Kralj, nekdanji lastnik Arexa, se podaja v letalski turizem.
Aviofun se ukvarja z izvedbo letalskih poletov in skokov s padalom ter šolanjem pilotov. Podjetje, ki ima v svoji floti letala pilatus, cessna in tecnam, je v lanskem letu ustvarilo blizu 600 tisoč evrov prihodkov in 25 tisoč evrov čistega dobička.
Z majhnim športnim letališčem, edinim v Posočju, imata Kralj in Cehner velike načrte. Znova bodo začeli izvajati letalske prevoz eljudi na krajše razdalje, mogoč pa je tudi prevzem drugih letališč v Sloveniji ali na Hrvaškem.
Združitev dveh letalskih družin
"Gospod Kralj je velik letalski zanesenjak. Vsa družina leta, tudi vsi trije njegovi sinovi," je Cehner opisal svojega novega poslovnega partnerja. Kralj je že več let tudi zastopnik lokalnega letalskega društva Aeroklub Ikar iz Šentjerneja.
Damijan Cehner, direktor podjetja Aviofun
Kralj je imel dve možnosti. Lahko bi začel z ničle in odprl lastno podjetje za letalsko dejavnost, vendar bi v tem primeru lahko imel težave s pridobivanjem potrebnih certifikatov. Poleg tega bi potreboval velik vložek, da bi se prebil na trg.
Zato se je raje odločil za nakup že uveljavljenega podjetja Aviofun. Cehner, čigar podjetje bremenijo razmeroma visoke finančne obveznosti, pa bo prišel do sredstev za opaznejši prodor na trg in uresničitev poslovnih idej.
"Aviofun je bil že do zdaj družinsko podjetje, tako da bi lahko rekli, da sta se združili dve družini. Skupaj z g. Kraljem lahko naredimo več kot do zdaj," je povedal Cehner.
Poleti s hrvaške obale v slovensko visokogorje
Ena od glavnih novosti, ki jih bo Aviofun vrnil v ponudbo, so letalski prevozi ljudi, ki so precej turistično zanimivi.
"Ko se križarka zasidra v pristanišču v Kopru in izkrca potnike, ti nimajo časa, da bi se odpravili na izlet po Sloveniji. Zakaj jih ne bi z letališča v Portorožu prepeljali v Bovec, kjer bi si pobliže ogledali visokogorje. Polet bi trajal 15 ali 20 minut," je pojasnil Cehner.
Za letalski prevoz z enega na drugi konec države bi se lahko odločil vsakdo, saj bi ga ta stal tudi okoli 50 evrov, vendar bi močno prihranil čas.
Veliko si obetajo tudi od vstopa Hrvaške v schengensko območje, kar bi jim omogočalo redne polete iz Bovca na otoke v Jadranu. Zdaj jim to otežuje birokracija.
Na Hrvaškem so jim tudi že večkrat ponujali, da prevzamejo upravljanje katerega od letališč, na primer na Braču, in poskrbijo za dodatno turistično ponudbo.
Podobna je zgodba v Sloveniji. Odprti so za prevzem katerega od slovenskih letališč, vendar ne za vsako ceno. Najbolj smiselno bi bilo sicer, da bi tesneje povezali manjša slovenska letališča in iz tega naredili uspešno zgodbo.
Občina jim pomaga pri novačenju strank
Aviofun je v začetku lanskega leta prevzel upravljanje letališča v Bovcu, kjer je bil že pred tem prisoten s svojo ponudbo.
V zadnjih dveh letih so tesno sodelovali tudi z občino Bovec, ki jo vodi župan Valter Mlekuž. Z občino imajo po besedah Cehnerja same dobre izkušnje. Pomagajo jim pri oglaševanju in pridobivanju novih strank.
Tudi sicer je njihova prisotnost v Bovcu dobrodošla za lokalne gostinske obrate in tiste, ki ponujajo turistične zmogljivosti. "Bovec ima samo zaradi nas dva tisoč dodatnih prenočitev na leto," je povedal Cehner.
Z najemom letališča so sicer ne le razbremenili občino Bovec, ki je prej zalagala sredstva za pokrivanje stroškov njegovega obratovanja, ampak ji plačujejo tudi nadomestilo.
Že dalj časa se govori tudi o tem, da bo letališče v Bovcu prej ali slej potrebovalo trdnejše vzletno-pristajalne steze, da bo sposobno uresničiti optimistične načrte upravljavca.
Izgubili letališče v Slovenj Gradcu, nato še v Mariboru
Podjetje Aviofun sta leta 2005 ustanovila Cehner in vplivni velenjski poslovnež Tomaž Ročnik. V letu 2009 sta se dogovorila za najem in upravljanje letališča v Slovenj Gradcu. Toda Cehner je imel mnogo večje načrte.
V letu 2013, ko je Ročnik zašel v velike finančne težave in se je poslovil od Aviofuna, je Aviofun iz stečajne mase Preventa prevzel Aerodrom Maribor, drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji. Že prvem letu so prepeljali 15 tisoč potnikov, kar je pomenilo 100-odstotno rast.
Toda kmalu zatem so se posli začeli podirati. Po številnih neuspelih poskusih pridobitve poslovnega partnerja so jeseni 2014 večinski delež v Aerodromu Maribor prodali Delavski hranilnici.
Nekaj mesecev pozneje so izgubili še slovenjgraško letališče. Njegov lastnik Janko Zakeršnik iz podjetja Eurocity je pretrgal najemno pogodbo, upravljanje letališča pa je prepustil svojemu podjetju Ikar pod vodstvom nekdanjega prvega moža Preventa Ivana Majcna.
"Izkušnja v Mariboru je bila koristna. Zgodba je bila prevelika za nas. Odtlej se lotevamo manjših zgodb," je pojasnil Cehner.
Koliko je Kralj iztržil od prodaje Arexa?
Orožarsko podjetje Arex je v lanskem letu, ko je dobilo novega lastnika, ustvarilo najboljše poslovne rezultate v vsej svoji zgodovini.
Na vseh trgih, kamor Arex izvaža svoje izdelke, so dosegli povečano število povpraševanj in tudi bistveno večjo prodajo. Prihodki so se v primerjavi z letom 2016 povečali za 33 odstotkov na 21,6 milijona evrov, tako so načrte presegli za 19 odstotkov.
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za nove naložbe in izplačilo dividend, je dosegel visokih 7,7 milijona evrov in je bil za kar 63 odstotkov višji kot leto prej.
Koliko je češka družba RSCB Defense odštela za nakup Arexa, uradno ni znano. Po dostopnih podatkih pa bi lahko Ivan Kralj zanj prejel najmanj 10 milijonov evrov. Toliko denarja si je novi lastnik izposodil pri eni od čeških bank. Vrniti ga mora do leta 2027.
To ne bi smelo pomeniti nobenih težav. Arex je namreč v lanskem rekordnem letu izplačal za 1,7 milijona evrov bruto dividend, po vsej verjetnosti Kralju. Če bi Arex nadaljeval uspešno poslovanje, bi si Čehi vso kupnino povrnili v manj kot desetih letih.
6