Janez Janša
Torek, 24. 4. 2018, 4.00
6 let, 7 mesecev
Novi lastnik smučišča na Krvavcu je davčni dolžnik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,23
15
Gorenjski podjetnik Janez Janša, novi lastnik družbe RTC Krvavec, je davčni dolžnik, ki si je moral denar za nakup očitno izposoditi tudi na sivem trgu.
Ob prodaji družbe RTC Krvavec, upravljavca istoimenskega smučišča, so se ves čas porajali dvomi o ustreznosti izbranega kupca.
Gorenjski podjetnik Janez Janša je namreč potreboval skoraj pol leta, da je dozdajšnjemu lastniku Uniorju Zreče nakazal 1,68 milijona evrov kupnine. Že dva dni po sklenitvi posla pa je v časniku Finance poudaril, da denarja za investicije za razvoj Krvavca nima in da pri tem računa na izdatno pomoč države.
Toda Janša ima s to isto državo že precej težav.
Državi dolguje 260 tisoč evrov
V istem času, ko je Janša končeval nakup smučišča na Krvavcu, je namreč država proti njemu začela postopke za izterjavo več kot 260 tisoč evrov davčnega dolga z obrestmi.
Toliko finančni upravi (Fursu) po uradnih podatkih dolguje Janševo podjetje Infohip. To je danes na vrhu verige podjetij, prek katerih Janša lastniško obvladuje družbo RTC Krvavec. Tudi Infohip je na seznamu največjih davčnih dolžnikov. Že več mesecev ima tudi blokirane vse bančne račune.
Nakup Krvavca je Janša izpeljal prek projektnega podjetja Alpska investicijska družba, operativno pa je posel vodil odvetnik Andrej Krašek, ki je pred časom odstopil s položaja direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK).
Podjetnik Janša: Gre za nesporazum
Janša pa razlaga drugačno zgodbo. Za Siol.net je zatrdil, da gre za nesporazum s Fursom in da sploh nima davčnega dolga.
"Med podjetjem Infohip in Fursom še vedno potekajo računovodska usklajevanja o davčnih obveznostih. Furs je do zdaj Infohipu priznal in odpisal že več kot 600 tisoč evrov. Za preostalih 250 tisoč evrov pa usklajevanje, kot rečeno, še poteka. Po končni uskladitvi Infohip do Fursa ne bo imel nobene obveznosti več," je poudaril Janša.
A Janševe težave z davkarijo
so težko razumljive. Država, natančneje ustavno sodišče, mu je namreč leta 2016 po razveljavitvi dela sodbe vrhovnega sodišča odprla pot do izplačila rekordne odškodnine.
Prejel jo je zaradi predolgega sojenja v njegovem sporu z najemniki v nepremičnini, ki je bila v njegovi lasti, in izgubljenega dobička. Tožba, ki jo je vložil Janša, se je izgubila nekje na pravobranilstvu, zaradi česar je sodišče prve stopnje sprejelo zamudno sodbo, s katero mu je prisodilo 3,3 milijona evrov odškodnine. Odgovornosti za to niso nikoli ugotovili.
V središču sodnega spora je bila nezmožnost uporabe samskega doma propadlega kranjskega podjetja Tekstilindus, ki ga je Janša kupil leta 1995. Pred leti so v nekem trenutku izbruhnili celo fizični obračuni s stanovalci, zaradi česar so morali posredovati policija in drugi državni organi.
Kaj je Janša storil z državno odškodnino
Odškodnina, ki jo je prejel Janša, je končala ravno na računu podjetja Infohip, končnega lastnika RTC Krvavec.
Že samo s tem denarjem bi lahko Janša poravnal kupnino za smučišče. Toda Janša je imel pri zbiranju kupnine kljub temu velike težave.
Januarja letos, ko se je iztekel rok prvi za plačilo 1,7-milijonske kupnine za RTC Krvavec, si je Janša od zasebnih posojilodajalcev izposodil 310 tisoč evrov, in to po obrestni meri, ki meji na oderuško.
Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je najel kratkoročno posojilo pri enem od podjetij družine Brinšek. Ta je v zadnjih letih spletla pravi imperij posojilnih poslov in odkupov terjatev, v katerem se obrača na milijone evrov. V njihovi lasti je tudi že množica nepremičnin.
Denar bi moral Janša vrniti najpozneje v tem tednu, skupaj s 14 tisoč evri obresti. Pogodbena obrestna mera namreč znaša kar 1,5 odstotka na mesec oziroma visokih 18 odstotkov na leto.
Na izrecno vprašanje, ali je denar že vrnil, Janša ni odgovoril. Še pred tem so mu nekatere banke odrekle podporo pri financiranju nakupa Krvavca.
Krvavec brez finančno stabilnega lastnika
Že leta 2013 je imel Janša velike težave z dolgovi, med drugim tudi do države. Dve banki in drugi upniki so z dražbo njegovega premoženja želeli izterjati 90 tisoč evrov. Gre za dolg, ki izhaja iz bankrota trgovine Zapravljivček, ene prvih zasebnih trgovin na Gorenjskem.
Janezu Janši je pri nakupu RTC Krvavec svetoval odvetnik Andrej Krašek (na fotografiji).
Leta 2011 pa mu je ena od slovenskih bank zasegla sredstva na računih.
Vprašanje finančne stabilnosti je ključnega pomena za RTC Krvavec, ki ima za okrog pet milijonov evrov dolgov do bank. Janša je napovedal razdolžitev družbe, hkrati pa poudaril, da je treba v Krvavec vložiti precej denarja.
A sam ga nima. Podjetje Infohip je leta 2016 ob 106 tisoč evrih prihodkov od prodaje ustvarilo 180 tisoč evrov izgube iz poslovanja. Pred izgubo ga je rešil izredni prihodek, zelo verjetno prejeta odškodnina. Pred tem je podjetje vrsto let oddajalo prazne bilance.
Škodljiv prevzem, ki bi ogrozil delovna mesta
O tem, ali je gorenjski podjetnik sploh sposoben prevzeti smučarsko središče in kakšni so njegovi načrti, so v zadnjih mesecih dvomili tudi v družbi RTC Krvavec. Opozarjali so na škodljiv prevzem, ki naj bi ogrozil delovna mesta.
Dolgoletni direktor Srečko Retuznik je izpostavil tudi vprašljiv način prodaje. V Uniorju so namreč pogodbo o prodaji z Janševo Alpsko investicijsko družbo podpisali decembra lani, delnice pa so prepisali šele pet mesecev pozneje. V vmesnem času so se dogovorili o refinanciranju dolgov družbe RTC Krvavec.
Janša je pripeljal novega financerja - banko Intesa San Paolo, ki je po naših informacijah financirala tudi prevzem RTC Krvavec oziroma je jamčila za plačilo kupnine. Dogovor z bankami je bil sicer predpogoj za prevzem lastništva.
Toda Retuznik se je uprl in zavrnil podpis posojilne pogodbe. Ocenjeval je, da bi RTC Krvavec "obremenjeval svoje premoženje za izpolnitev obveznosti bodočega kupca". Pozneje je raje odstopil s položaja direktorja in se upokojil.
"Premoženja Krvavca ne bom zastavil"
"Ideja, da bi bilo za nakup delnic porabljeno ali zastavljeno premoženje RTC Krvavec v kakršnikoli obliki, ni nikoli obstajala," pravi Janša.
Poudarja, da ima nova posojilna pogodba z banko Intesa San Paolo daljšo ročnost in ugodnejšo obrestno mero od prejšnjih zadolžitev družbe. "Pogoji novega financiranja so za RTC Krvavec torej bistveno ugodnejši, kar pomeni več denarja za razvoj in izboljšanje pogojev za tekoče poslovanje," je pojasnil.
Dodal je, da je bilo premoženje RTC Krvavec že pred tem zastavljeno.
Krvavec potrebuje od 10 do 50 milijonov evrov investicij
"Krvavec potrebuje od 10 do 50 milijonov evrov investicij. Denarja za to nimamo, žičnice same ne prinašajo toliko denarja, da bi lahko vlagali v novo opremo," je gorenjski podjetnik Janez Janša povedal za časnik Finance.
Med želenimi investicijami je gradnja novega jezera, ki ga potrebujejo za zasneževanje smučišča. Trenutno jezero na Zvohu se namreč napolni v osmih dneh, z enim jezerom vode pa lahko zasnežijo vsega 20 odstotkov smučišča.
"Zato iščemo vir financiranja za gradnjo novega jezera na Jezercih. Če bo novo jezero zgrajeno, bomo lahko v desetih dneh zasnežili 75 odstotkov smučišča, kar bo primerljivo s konkurenčnimi podjetji, ki imajo lažjo dostopnost do vode," so že pred časom opozorili v RTC Krvavec.
"Računam na državo, da bo subvencionirala ali kupila nekaj novih naprav. Jaz se ne bom zadolževal, to prinaša samo trepetanje pred tem, kdaj boš potonil,” je še dejal Janša.
15