Ponedeljek, 14. 3. 2016, 21.16
7 let, 1 mesec
NLB bo težko prodati, če ne veš, kaj prodajaš
Če je lansko leto na domačem bančnem trgu zaznamovala prodaja Nove KBM ter združitev Abanke z Banko Celje, bo letos v ospredju dogajanje okrog privatizacije NLB.
Slovenski državni holding (SDH) bo do konca marca izbral finančnega svetovalca za prodajo državnega deleža v NLB. Njegova prva naloga bo priprava študije, ki naj bi dala odgovor na vprašanje, kako naj država ob zaostrenih razmerah na kapitalskih trgih banko sploh prodaja.
A to bi se lahko že v prihodnjih mesecih spremenilo. Vlada mora namreč do maja opraviti revizijo lastne strategije. "V primeru spremenjenih gospodarskih in drugih okoliščin lahko vlada državnemu zboru predlaga v sprejem njene spremembe ali novo strategijo", so poudarili na ministrstvu za finance, ki ga vodi Dušan Mramor.
Težav pri tem načinu prodaje je več. Država bi najprej morala spremeniti strategijo upravljanja državnega premoženja, saj ta določa, da nihče od zasebnih lastnikov banke ne sme presegati državnega deleža.
Še večja težava je cena. Trenutne razmere na evropskem bančnem trgu so namreč vse prej kot ugodne za iskanje optimalnega izkoristka ob prodaji. Ob velikem številu bank, ki so trenutno naprodaj, so delnice bank za vlagatelje vse manj zanimive tudi zaradi številnih znamenj, ki nakazujejo možnost izbruha nove gospodarske krize.
Drugi mogoč način prodaje je že prej omenjeni IPO. S tem bi država preprečila, da bi tričetrtinski paket delnic končal v rokah enega lastnika, saj bi bilo lastništvo razpršeno med številne vlagatelje.
Institucionalni vlagatelji in skladi, ki kupujejo delnice pri IPO, si raje izbirajo varnejše naložbe. Med večjimi bankami v regiji se je v zadnjih mesecih za IPO odločila le Banco Popolare di Vicenza, enajsta največja italijanska banka, ki želi na ta način zbrati okrog dve milijardi evrov.
Po neuradnih informacijah bi lahko država po ocenah iz vrst svetovalnih hiš z IPO treh četrtin delnic NLB iztržila med 650 in 900 milijonov evrov. To je v povprečju skoraj dvakrat manj od vsote, ki jo je država v banko vložila med zadnjo dokapitalizacijo leta 2013.
Ključna ovira pri tem načrtu je čas. V tem primeru bi se namreč postopek prodaje večinskega banke zelo verjetno zavlekel v obdobje po decembru 2017, ko se izteče rok, ki ga je Evropska komisija v programu prestrukturiranja NLB določila za privatizacijo.
V nekaterih primerih (avstrijski Hypo, grška Eurobank) se je sicer Evropska komisija izkazala za dokaj prožno pri upoštevanju časovnic iz načrtov o prestrukturiranju. Decembra lani je tako podaljšala rok za prodajo portugalske banke Novo Banco, ki je bil prvotno določen za letošnji avgust.
To se je zgodilo po tem, ko je iz Lizbone prejela dodatne zaveze, povezane s prestrukturiranjem banke. Leta 2011 pa so v Bruslju popustili KBC, tedaj še solastnici NLB. Belgijcem je oprostila zamudo pri prodaji njegovih bank na Češkem in Madžarskem v zameno za prodajo banke na Poljskem.