NKBM v prodajo še ta mesec?

Neuradno je bilo med udeleženci precejšnje zanimanje za to, kdaj bo v sklopu procesa privatizacije objavljen razpis za zbiranje ponudb za Novo kreditno banko Maribor (NKBM). Tega pričakujejo do konca meseca.

Ena osrednjih tem zasedanja je bil sicer pregled napredka pri postavljanju prvega in drugega stebra bančne unije - enotnega nadzornega mehanizma in enotnega mehanizma za reševanje bank, ki vključuje enotni odbor in sklad za reševanje bank.

V razpravi o bančni uniji so prevladovale besede pohvale za doslej opravljeno delo ter želja po čimprejšnji zagotovitvi stabilnosti finančnega sistema in implementaciji dogovorov, je pojasnila viceguvernerka Banke Slovenija Mejra Festić.

Enotni evropski sklad za reševanje bank ne bo breme slovenskih bank, a o konkretnih prispevkih bank v sklad je še prezgodaj govoriti, je dejala Festićeva. V sklad bodo sicer prispevale vsaj tri največje slovenske banke: NLB, NKBM in SID banka.

Nadzorni mehanizem bo zagnan jeseni Enotni nadzorni mehanizem bo začel delovati jeseni, po objavi izida pregleda evropskih sistemskih bank, ki že poteka. Slovenija si prizadeva, da bi se pri evropski vaji čim bolj upošteval lanski pregled slovenskih bank, v katerega sta bili vključeni NLB in NKBM, a popolnega prekrivanja ne bo moglo biti, ker je tudi zajem bank različen, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko.

Stroški za Slovenijo še stvar pogajanj Kolikšni bodo stroški evropskega pregleda za Slovenijo, je še stvar pogajanj, zato o številkah ne morem govoriti, je povedala viceguvernerka, ki sicer ne pričakuje, da bi evropski pregled v primeru NLB in NKBM pokazal občutno drugačno sliko od lanskega.

Pregled je dvodelen. Izid prvega dela, skrbnega pregleda aktive, pričakujejo do poletja, vsa vaja, skupaj z obremenitvenimi testi, pa bo predvidoma končana oktobra, je še pojasnil Mavko.

Evropski pregled bo osvetlil kapitalske potrebe evropskih bank, zato je ključno dopolnilo k enotnemu nadzoru tudi enotni sistem reševanja bolehnih bank, ki temelji na načelu, da način reševanja čim manj prizadene davkoplačevalce in gospodarstvo.

Višina prispevka banke odvisna od tveganj Zato tudi vzpostavitev enotnega sklada, ki se bo polnil s prispevki bank. O višini prispevkov je v tej fazi še prezgodaj govoriti, ker se izvedbeni akt še pripravlja, velja pa temeljno načelo, da bo višina prispevka banke odvisna od tveganj, je pojasnil Mavko.

Tudi Festićeva je povedala, da je to vprašanje še odprto, saj pogajanja o metodologiji izračuna prispevkov še trajajo. Ob tem je spomnila, da merijo na odstotek zajamčenih depozitov, ki pa za banke po njenih besedah ne pomeni obremenitve.

Sklad, ki ga predvidevajo nova evropska bančna pravila, tako po njenih besedah ne bo breme za slovenske banke. "To ne pomeni za banko nobene dodatne omejitve, banke imajo dovolj manevrskega prostora tudi za plačevanje teh prispevkov," je pojasnila.

V sklad bodo po besedah državnega sekretarja vplačevale vsaj tri največje slovenske banke, torej NLB, NKBM in SID banka; mogoča pa je tudi vključitev še katere banke, a odločitev o tem je odvisna od evropske metodologije, ki še ni dorečena.

Evropska pravila predvidevajo tudi vzpostavitev nacionalnih skladov, kamor se bodo stekali prispevki vseh bank. Tudi v tem primeru višina prispevkov po Mavkovih besedah še ni dorečena.

Festićeva je še pojasnila, da bodo pristojnosti BS v primeru nesistemskih bank, ki ne bodo v enotnih evropskih mehanizmih nadzora in reševanja, ostale enake kot doslej. V primeru reševanja teh bank sicer ne bo mogoče uporabiti sredstev iz enotnega sklada.

Za utrditev slovenskega bančnega sistema nujna tudi združitev bank V sklopu prizadevanj za utrditev slovenskega bančnega sistema se sicer pričakuje združitev treh slovenskih bank: Abanke, Banke Celje in Gorenjske banke. Viceguvernerka tega vprašanja ni želela podrobno komentirati.

Na vprašanje, kdaj se lahko pričakuje odločitev, je odgovorila, da so na splošno združevanja bank eden od mehanizmov krepitve finančne stabilnosti, a da bo treba še počakati na odločitev, ki bo temeljila na objektivnih in racionalnih merilih, ki bodo povečala stabilnost vseh teh bank.

Sicer pa je viceguvernerka opozorila še na razpravo o izboljšanju dostopa malih in srednje velikih podjetij do kapitalskega trga, konkretno predloga za ustanovitev panevropskega sklada tveganega kapitala in za uvedbo kreditnega registra za ta podjetja.