Četrtek, 21. 5. 2026, 18.54
3 tedne, 3 dni
Vojna v Ukrajini
Rusija bi se pogovarjala z Evropo. Bo ključna Angela Merkel?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,03
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob dnevu zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni pred slabima dvema tednoma dejal, da se vojna v Ukrajini bliža koncu. Na vprašanje, ali je pripravljen na pogovore z Evropejci, pa je povedal, da bi bil zanj najprimernejši sogovornik nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder.
Rusija je odprta za dialog z Evropejci o vojni v Ukrajini, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po mnenju Kremlja je dobro, da se v EU razpravlja o imenovanju posrednika za pogovore z Moskvo. Med mogočimi kandidati se omenja nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel in bivšega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija.
18.44 Kremelj: Rusija pripravljena na pogovore z Evropejci
10.15 V ukrajinskem napadu z dronom v Rusiji dva mrtva
7.38 Merz za Ukrajino pred polno vključitvijo predlaga pridruženo članstvo v EU
18.44 Kremelj: Rusija pripravljena na pogovore z Evropejci
"Rusi so pripravljeni na pogovore," je danes povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Menimo, da je vedno bolje, da se pogovarjamo med seboj, kot pa da situacijo pripeljemo do popolne konfrontacije – kar Evropejci trenutno počnejo," je izjavil.
Moskva bi pozdravila spremembo tona, je še dejal Peskov. Pri tem je opozoril na nedavne izjave finskega predsednika Alexandra Stubba in uradnega Berlina o neposrednih pogovorih z Rusijo ter dejal, da "verjetno ni slabo", če bi se iskal pogajalec na ravni EU.
"Še pred nekaj meseci takšnih pogovorov v Evropi sploh ni bilo," je opozoril Peskov.
Pogajanja o končanju ruske agresije proti Ukrajini, ki so potekala med Moskvo in Kijevom pod okriljem ZDA, do zdaj sicer niso prinesla preboja.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob dnevu zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni pred slabima dvema tednoma dejal, da se vojna v Ukrajini bliža koncu. Na vprašanje, ali je pripravljen na pogovore z Evropejci, pa je povedal, da bi bil zanj najprimernejši sogovornik nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Ukrajina je Schröderja sicer zavrnila kot mogočega posrednika, pri čemer je omenila njegove tesne vezi z Rusijo.
Peskov je danes poudaril, da Putin ni proaktivno predlagal Schröderja, ampak ga je omenil le kot odgovor na vprašanje.
Putin je prav tako izključil vse posrednike, ki so v preteklosti dajali omalovažujoče pripombe o Rusiji. Še vedno sicer ni jasno, kdo bi bil na ravni EU primeren za vlogo posrednika v morebitnih pogovorih s Putinom.
Po poročanju DPA bi bila visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas očitna kandidatka, vendar je Moskva estonsko diplomatko obtožila sovraštva do Rusov in izključila pogovore z njo.
Evropske vlade razpravljajo o možnosti, da bi to vlogo prevzela nekdanja nemška kanclerka Merkel ali nekdanji predsednik Evropske centralne banke Draghi, je poročal britanski časnik Financial Times.
10.15 V ukrajinskem napadu z dronom v Rusiji dva mrtva
V napadu ukrajinskega drona sta bila v regiji Samara na jugozahodu Rusije ubita dva človeka, je danes sporočil tamkajšnji guverner. Po njegovih besedah je bilo v napadu na mesto Sizran, kjer je večja rafinerija nafte, ranjenih tudi več ljudi.
Guverner Samare Vjačeslav Fedoriščev je na Telegramu sporočil, da ukrajinska vojska napada mesto Sizran z brezpilotniki. Drugih podrobnosti o napadu ni podal, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sizran sicer leži ob Volgi, na obrobju mesta je tudi velika naftna rafinerija. Do zdaj je bilo mesto že večkrat tarča ukrajinskih napadov.
Kijev v odziv na rusko agresijo, v okviru katere Rusija skoraj vsakodnevno obstreljuje mesta po Ukrajini, izvaja napade na rusko ozemlje. Pri tem vztraja, da cilja rusko vojaško infrastrukturo in objekte, pa tudi energetsko infrastrukturo, s čimer želi okrniti prihodke Moskve od prodaje nafte.
Diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta, na čelu katerih so ZDA, so medtem v zadnjem času zastala, zlasti odkar je Washington konec februarja svojo pozornost usmeril v vojno proti Iranu.
7.38 Merz za Ukrajino pred polno vključitvijo predlaga pridruženo članstvo v EU
Nemški kancler Friedrich Merz kot odgovor na prizadevanja Ukrajine, da bi čim prej postala del Evropske unije, zanjo predlaga podelitev statusa pridružene članice, ki ji ne bi dajal glasovalnih pravic. V pismu vodstvu institucij v Bruslju ta korak utemeljuje z napredkom države v pristopnih pogajanjih in potrebo po močnem političnem signalu podpore.
"Očitno je, da pristopnega procesa zaradi neštetih ovir in političnih kompleksnosti procesa ratifikacije ne bomo mogli končati v kratkem," je v pismu predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in ciprskemu predsedniku Nikosu Hristodulidesu kot predsedujočemu Svetu EU zapisal Merz.
Kot je dodal, zato predlaga politično rešitev, ki bi Ukrajino takoj pripeljala bližje Evropski uniji in njenim institucijam. Poseben status za državo bi predstavljal močan političen signal, ki ga "Ukrajina ter njeni državljani v boju proti ruski agresiji nujno potrebujejo", je zapisal v pismu, vpogled v katerega so imele tuje tiskovne agencije. Kot piše Merz, bi status pridružene članice Ukrajini, ki je kandidatka za članstvo od leta 2022, omogočal sodelovanje na zasedanjih Evropskega sveta in Sveta EU, a brez glasovalnih pravic.
Podobno bi lahko predstavnik Kijeva brez dodelitve posebnega področja sedel tudi v Evropski komisiji. Pridružene člane bi Ukrajina imela tudi v Evropskem parlamentu, kjer sicer prav tako ne bi mogli glasovati. Tudi pri vprašanju prevzemanja evropskega prava, dostopu do programov EU in proračunskih sredstev se Merz zavzema za postopen pristop.
Del njegovega predloga je vezan tudi na področje varnosti. Ukrajina bi tako morala svojo zunanjo in varnostno politiko v celoti uskladiti z EU, države članice pa bi se morale z namenom varnostnih jamstev politično zavezati, da tudi za Ukrajino velja člen 42.7 pogodbe o EU, ki govori o pomoči drugih držav članic posamezni državi v primeru napada.
Merz vztraja, da še vedno želi, da Ukrajina na koncu postane polnopravna članica EU, in poziva k hitremu odprtju vseh pogajalskih poglavij. Dodaja še, da bi status, ki ga predlaga, močno presegal obstoječi pridružitveni sporazum z Ukrajino, ki ga je ta z EU podpisala leta 2014, in še pospešil pristopni proces.
Predlog predvideva tudi uveljavitev posebnega mehanizma, če bi Ukrajina kršila temeljne vrednote EU ali močno nazadovala pri pogajanjih.
Za preostale države kandidatke, kot so Albanije, Črna gora in Moldavija, Merz medtem predlaga inovativne rešitve, s katerimi bi pospešili njihove pristopne procese. Po njegovem mnenju so možni neke vrste vmesni koraki na poti do članstva, kot je olajšan dostop do skupnega trga, tesnejša vpetost v proces odločanja institucij EU in status opazovalk v določenih telesih Unije, vsebino pisma povzema nemška tiskovna agencija DPA.
