Nemški veleposlanik: Slovenija še ima možnost, da sama premaga krizo

Veleposlanik je sicer poudaril, da so dvostranski odnosi med Slovenijo in Nemčijo izvrstni, kar kaže tudi obisk predsednika Pahorja. Dodal je, da so odnosi tesni, predvsem na gospodarskem pa tudi političnem, kulturnem, znanstvenem področju. "Na vseh področjih imamo tesne odnose, gospodarski odnosi pa so v sedanjem času v ospredju. Tradicionalno imamo zelo dobre odnose," je poudaril. "Številke niso tako slabe" O ugibanjih, da bi lahko Slovenija za Ciprom zaprosila za mednarodno finančno pomoč, pa je nemški veleposlanik dejal, da gre prvenstveno za vprašanje slovenski vladi. "Nimam vseh informacij, da bi lahko resno odgovoril na to vprašanje. Kljub temu menim, da ima Slovenija še vedno dobre možnosti, da z lastnimi močmi premaga krizo," je dejal. To bo po njegovih besedah "seveda naporno in bo trajalo nekaj časa, a dražba državnih menic minuli teden je pokazala, da je tako kot prej moč na trgu umestiti državne menice". Tudi če pogledamo celoteni državni dolg, stopnjo brezposelnosti itd., številke niso tako slabe, je dodal. "Pomembno je najti prave vlagatelje" Kar po njegovih besedah vznemirja, je, da je dolg v zadnjih letih zelo hitro rasel. "Tudi letos obstaja velika verjetnost, da bo proračunski primanjkljaj presegel triodstotno mejo. A če se bo nadaljevala reforma usmeritev, če bodo storjeni potrebni ukrepi, menim, da Slovenija ima možnost, da z lastnimi močmi premaga krizo oziroma da se izgone, da bi mednarodne finančne organizacije zaprosila za pomoč," je pojasnil Burkart. Kot pozitivno je ocenil tudi, da je vlada pod vodstvom premierke Alenke Bratušek dala vedeti, da je pripravljena in odločena izvesti privatizacijo. Kot je dodal, je "privatizacija pomembna, pomembno pa je pri tem najti tudi pravega vlagatelja", ki je "pripravljen tudi dodatno investirati v podjetje. Kot dober primer je nemški veleposlanik omenil družbo Bosch-Siemens Hišni aparati, ki je v Sloveniji prevzela majhno podjetje in ga nato nadgradilo. "Od tega ni pridobil samo Bosch-Siemens, ampak tudi slovensko gospodarstvo. Potrebno je tudi določiti, kaj bomo privatizirali, kaj bo obdržala država, in pri tem ne samo iztržiti dobre cene, ampak tudi najti dobrega vlagatelja. To je moje osebno mnenje," je še dejal. Na vprašanje, kakšen je interes nemških podjetij za vlaganja v Sloveniji in na katerih področjih, veleposlanik o podrobnostih še ni želel govoriti. Dejal je, da je to trenutno "težko, ker ne vemo točno, kaj bo s privatizacijo".

"V medijih se omenjajo nekatera podjetja. Nemška podjetja imajo določene interese. Na splošno so to zavarovalništvo, telekomunikacije, energija. Je pa odvisno od posameznih razpisov, pogojev, cene. V sedanjem trenutku je zelo težko konkretneje govoriti."

Nemčija je ena od vodilnih držav pri iskanju rešitev za premagovanje krize območja evra. Na vprašanje, kaj je tisto, kar je neobhodno potrebno še storiti za premagovanje krize z nemškega vidika, je veleposlanik odgovoril, da "globoko zajeti sapo, vložiti veliko naporov, nekaj potrpljenja in to, kar označujemo kot dobro vladanje, to pa sega vse od privatizacije do konsolidacije proračuna, vzpodbujanja gospodarske rasti do posegov v socialni sistem".

"Menim, da nas bo kriza spremljala še nekaj let" "Pokojninska reforma, ki jo je Slovenije že izpeljala, niso pa je še vse države. Strukturne reforme in hkrati politika, ki vzpodbuja svetovno konkurenčnost gospodarstva. Vem pa, da je o tem lažje abstraktno govoriti, kot dejansko storiti. Ne obstaja samo en ukrep, veliki pok, za katerega bi lahko rekli, da bo vse dobro, če bo uresničen. Tega ni in tega ne bo. Menim, da nas bo kriza spremljala še nekaj let, a če si bomo vsi resnično prizadevali, menim, da bo čez nekaj let za nami. Tudi vsi gospodarski strokovnjaki napovedujejo, da bo po letu 2014 v Evropi prišlo do gospodarskega zagona in bo nekoliko lažje," je opozoril Burkart.

Jeseni bodo v Nemčiji parlamentarne volitve in po zadnjih javnomnenjskih raziskavah po besedah nemškega veleposlanika dobro kaže krščansko-liberalni vladajoči koaliciji, čeprav je ob tem opozoril, da ni "prerok" in bo potrebno videti razvoj dogodkov do jeseni.

"Trenutno kaže, da bi kanclerka Merklova lahko nadaljevala z liberalci. Kar se pa tiče novih strank, lahko povem samo osebno mnenje. Dvomim, da bo Piratski stranki ali Alternativi za Nemčijo uspel vstop v bundestag. A pri tem je treba povedati, da tudi če majhne stranke dobijo odstotek ali dva in ne pridejo v parlament, to pomeni odstotek ali dva manj za druge stranke in zaradi tega lahko v najmanj ugodnem rezultatu vplivajo na volitve," je še dejal Burkart.