Nemčija digitalizira, Francija to načrtuje, Slovenija še zaganja gospodarstvo

Pred kratkim je francoski minister za gospodarstvo Emmanuel Macron v intervjuju za spletni portal L'Usine Nouvelle dejal, da je Francija zamudila robotizacijo in da je nujno, da zdaj uspešno izvede digitalizacijo. Po njegovih navedbah ima Francija v tovarnah petkrat manj robotov kot Nemčija in dvakrat manj kot Italija.

Francoska socialistična vlada je zato za projekt Industrija prihodnosti namenila 3,4 milijarde evrov. V Franciji naj bi tako do konca prihodnjega leta nastalo 15 tako imenovanih inteligentnih tovarn, izvedli naj bi izobraževanje in spremljanje za srednje velika podjetja, več naj bi bilo vlaganja v raziskave.

Francija že zamuja Kot piše nemški spletni portal welt.de, gre za podobne ukrepe, kot jih Nemčija pozna pod imenom Industrija 4.0, na splošno pa gre za digitalizacijo proizvodnje. Ob tem portal ugotavlja, da Francija že zamuja tudi pri digitalizaciji, saj so države, kot so Nemčija, Velika Britanija, Italija in ZDA, podobne ukrepe uvedle že zdavnaj.

V Sloveniji se pogovarjamo šele o zagonu gospodarstva V Slovensko-nemški gospodarski zbornici so nam glede primerjave med Nemčijo in Slovenijo pojasnili, da v Sloveniji razen nekaterih podjetij, ki digitalizaciji industrije z investicijami v posodobitve sledijo, večjih premikov ni zaznati. Zlasti dobavitelji nemške industrije, ki jih v Sloveniji ni malo, se bodo morali počasi začeti prilagajati, so prepričani v zbornici.

"Zaradi različnih ovir za gospodarstvo se danes v Sloveniji žal še vedno pogovarjamo o zagonu gospodarstva, ne o modernizaciji industrije." Dodajajo, da bi zagotovo zelo pomagalo, če bi bili izdatki za razvoj manj obremenjeni.

Slovenija usposobljena in produktivna, a preveč obdavčena, nefleksibilna in plačilno nedisciplinirana Aprila je Slovensko-nemška gospodarska zbornica predstavila rezultate raziskave o poslovnem okolju v Sloveniji, opravljene med podjetji z nemškim kapitalom. "Slovenija ima svoje kakovosti, med njimi so predvsem kakovost lokalnih dobaviteljev, dobra usposobljenost delovne sile in produktivnost zaposlenih, ki spada v sam vrh med vsemi državami Srednje in Vzhodne Evrope. Žal pa je Slovenija na zadnjem mestu pri obdavčitvi dela in fleksibilnosti delovnopravne zakonodaje," pravi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, ki opozarja tudi na veliko plačilno nedisciplino.

Zbuditi se morajo tudi odločevalci na državni ravni Katera pot v modernizaciji industrije je najboljša, bo pokazal čas, pravi Rantznova. Je pa po njenem mnenju pomembno začeti izvajati ukrepe, ki bodo tako ali drugače pripeljali do faze Industrije 4.0. "Prepričani smo, da bodo novice o gospodarski rasti v Slovenji spodbudile tako podjetja kot tudi odločevalce na ravni države, da naredimo več korakov v tej smeri. Znanje Slovenija ima, tudi podjetja, ki na slovenskih tleh proizvajajo robote, logistično opremo in podobno, kar je podlaga internetizaciji industrije in stvari," meni Rantznova.