Nekatera podjetja bo pač treba prodati!

Se bosta Zavarovalnica Triglav in Petrol res znašla na lestvici podjetij, ki jih država želi prodati in vsaj malo zakrpati zelo prazno državno proračunsko vrečo brez dna? To se sprašujejo številni tudi v tujini, ki opazujejo zdravljenje bolnika, ki sliši na ime Slovenija. Bratina: Ni vse odvisno samo od aktualne vlade! Če bo seveda zmagala politična volja in se bo aktualna politika res "družno" lotila projekta reševanja deželice. "Bil bi pesimist, če bi bila prodaja nekaterih naših podjetij (v katerih ima država večinski ali manjšinski delež op. p.) odvisna samo od aktualne vlade, ampak zdaj so okoliščine takšne, da se bo prodaja nekaterih podjetij, v katerih ima država pomemben delež, preprosto morala zgoditi," je prepričan Borut Bratina iz mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. Da bo Slovenija dvignila svojo kredibilnost v svetu in pridobila zaupanje tujcev, še zlasti finančnih trgov, bo pač morala država, beri politika, pozicijska in opozicijska, opraviti najprej to najbrž zelo nepriljubljeno domačo nalogo.

Lukšič: Prodaja Telekoma Slovenije veleizdaja Med 15 podjetji, ki so na prvem "informativnem" seznamu podjetij predvidenih za prodajo, so po mnenju mnogih poznavalcev le redke "prodajljive". Telekom Slovenije je zagotovo zelo prodajljiva državna naložba in častna izjema seznama 15 podjetij, pravi nekdanji gospodarski minister, ekonomist Matej Lahovnik z ljubljanske ekonomske fakultete. Vprašanje je le, ali bosta koalicija in opozicija dosegli dogovor o prodaji Telekoma. Prvak SD Igor Lukšič je že izjavljal, da bi prodaja Telekoma pomenila veleizdajo. Cena Telekomove delnice (danes 96 evrov na Ljubljanski borzi) je zdaj kar štirikrat nižja kot leta 2008, ko je zaradi nesoglasij v tedanji Janševi koaliciji prodaja podjetja padla v vodo.

Triglav in Petrol bi zlahka prodali Zavarovalnica Triglav in Petrol, ki še nista na uradnem seznamu za prodajo predvidenih podjetij, sta skupaj s Telekomom Slovenije zelo prodajljivi družbi z najbolj stabilnim in močnim denarnim tokom. Za njih bi lahko hitro našli kupce in iztržili dobro ceno, menijo poznavalci, čeprav je tudi res, da številni tuji vlagatelji tudi zaradi slabih preteklih izkušenj s privatizacijami v Sloveniji (Telekom, Mercator, NLB … op. p.) malo z dvomi gledajo na predvidene prodaje slovenskih podjetij z državnim lastništvom.

Lahko bo prodati Fotono, Helios, težko pa izgubarje Elan, Palomo ali Unior Če je že dolgo jasno, da za našo največjo zavarovalnico obstaja veliko zanimanje, pa ni velikega zanimanja za izgubaško Adrio Airways, ki ji že mesece, če ne celo leta različne vlade iščejo strateškega partnerja oziroma lastnika. Tudi za našo drugo največjo banko NKBM, ki je podobno kot NLB globoko v rdečem zaradi slabih terjatev in rezervacij, ter nujno čaka na večstomilijonsko dokapitalizacijo, najbrž ni pretiranega zanimanja med naložbeniki, še zlasti za resno ceno ne. Nič drugače ni z begunjskim Elanom, ki je znova v velikih težavah pa Palomo ali zreškim Uniorjem, ki tudi poslujejo globoko v rdečem. Njihova prodaja, če se bo morda res tudi zgodila, v državno blagajno ne bo prinesla ravno velikih milijonov evrov. Bi pa lažje in hitreje država našla kupca za uspešna podjetja, kot so Helios, pa za Fotono in najbrž tudi za Terme Olimia.

Vsaj leto dni do konca prodajnega postopka Pa se seveda privatizacija oziroma dokončen izstop države iz lastniške strukture omenjenih podjetij ne more zgoditi čez noč. Najprej mora torej dozoreti dokončna politična odločitev o prodaji podjetja, potem sledi izbor finančnega svetovalca, pa potem mednarodni javni razpis, pa nezavezujoče ponudbe, ki jim sledi podrobni virtualni pregled njihovega poslovanja in šele nato zavezujoče ponudbe. Pri velikih in tržno zanimivih podjetjih se lahko nadaljujejo tudi individualna pogajanja s posameznimi ponudniki – primer Mercatorja – šele nato napoči čas za sklepni akt prodaje in vsaj leto je naokoli. Morda pa do prodaje sploh ne pride. Tudi takšni primeri niso v Sloveniji nič neobičajnega,Mercator …