Sreda, 3. 5. 2017, 22.23
7 let, 1 mesec
Največji odvetniki z milijonskimi dobički, "zvezdniški" pa komajda v zelenem
Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji je lani še okrepila primat med slovenskimi odvetniškimi velikani. Ali in kako je odhod Aleksandra Čeferina vplival na rezultate družinske odvetniške pisarne, kako kazenski postopek na poslovanje pisarne Mira Senice in komu mešata štrene dve hitro rastoči avstrijski pisarni?
Največje odvetniške pisarne v Sloveniji imajo po nekaj deset zaposlenih in so specializirane za gospodarske zadeve. Njihovi naročniki so močne državne družbe, banke, tuja podjetja, katere zastopajo v gospodarskih sporih, jim svetujejo pri prestrukturiranju, združitvah in prevzemih (M&A) ter drugih pravnih vprašanjih. Ustanovitelji praviloma niso poznani širši javnosti.
Na drugi strani imamo množico odvetniških pisarn, na primer pisarno družine Čeferin, Mira Senice, Francija Matoza, ki so si z zastopanjem pomembnežev zgradile medijsko prepoznavnost, čeprav njihovi prihodki niso blizu največjim. Za primer, odvetniška pisarna Čeferin s 50 zaposlenimi je lani ustvarila 2,7 milijona evrov letnih prihodkov, največja odvetniška pisarna v državi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji pa z desetimi zaposlenimi manj 7,5 milijona evrov, ob čemer je pridelala zajeten štirimilijonski dobiček.
Kar nekaj javnosti poznanih odvetnikov ima status odvetnika, kar pomeni, da njihovi poslovni izkazi niso javno objavljeni. Med njimi so Stojan Zdolšek, žena pravosodnega ministra Nina Zidar Klemenčič, Miha Kozinc, tudi Matoz in Senica imata aktivno to obliko poslovanja (poleg odvetniške družbe).
Aleš Rojs je eden od ustanoviteljev pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki v zadnjih letih skokovito povečuje prihodke. Največji povečuje prednost
Največja pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji je lani prihodke povečala za pet odstotkov (s sedem na 7,5 milijona evrov). Soustanovitelj pisarne Grega Peljhan pravi, da pisarna raste, ker se na področju gospodarskega prava, na katerem delujejo, skladno z razvojem in vedno bolj kompleksnim pravnim okvirom povečuje tudi obseg potrebnega pravnega dela.
"Rast prihodkov je tako lahko pričakovana in je povezana tudi s povečanim številom pravnikov, ki delajo v naši odvetniški družbi," pravi Peljhan. Pisarna je od leta 2011 podvojila število zaposlenih, lani je v povprečju zaposlovala 41 ljudi.
Pred leti so veliko delali za Hypo banko, danes je med njihovimi naročniki Slovenska industrija jekla (SIJ), pa tudi državni Holding Slovenske elektrarne (HSE) in ljubljanska občina, o čemer smo pisali v članku Ko se pri političnem koritu drenjajo odvetniške zvezde. Pisarna HSE med drugim zastopa v 758-milijonski tožbi proti BiH pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov pri Svetovni banki zaradi spora okrog Termoelektrarne Ugljevik.
Aplikacija Erar kaže, da je pisarna lani od države dobila 2,2 milijona evrov, kar je slaba tretjina prihodkov (del nakazil se sicer verjetno nanaša na druge stroške, povezane z zastopanjem proračunskih porabnikov). "Kompleksnost potrebnih pravnih storitev se povečuje tudi pri proračunskih uporabnikih," krepitev sodelovanja z državo razloži Peljhan.
Specializacija prinaša višje dobičke
Pisarna Jadek & Pensa je prav tako med največjimi in specializirana za gospodarsko pravo. "Lansko leto se na našem področju ni dogajalo nič posebnega. Prihodke smo ohranili na ravni leta pred tem, prav tako dobiček," pravi Pavel Pensa, soustanovitelj pisarne, ki zaposluje 27 ljudi.
Dodaja pa, da se je v zadnjih letih spremenila struktura dela. Če je bilo v krizi - te sicer za odvetnike ni bilo, saj so imeli več dela - največ povpraševanja po storitvah v postopkih prestrukturiranja podjetij in insolvenčnih postopkih, jih je zdaj v postopkih prevzemov, skupnih vlaganj (tako imenovani joint venture) in drugih poslovnih procesih.
"Tržna niša, kjer je še vedno mogoče najti nove posle, so postopki, kjer se zahteva specializirana znanja. Mi delujemo na področju združitev in prevzemov, konkurenčnega prava, intelektualne lastnine, vrednostnih papirjev. Tu se stvari hitro spreminjajo, pomembno je poznati evropsko pravo, zato neki odvetnik generalist ne more obvladati vsega, ampak se mora specializirati," pravi Pensa.
Vse večja konkurenca pa po njegovem opažanju niža ceno na uro odvetniškega dela. Kako so torej lanski dobiček uspeli obdržati na nivoju predlanskega (okrog 1,3 milijona evrov)? Kot pravi sogovornik, je odgovor v digitalizaciji, s katero znižujejo stroške.
Avstrijski pisarni hodita v zelje največjim
Na slovenskem trgu hitro rasteta dve pisarni v avstrijski lasti. Prva je Wolf Theiss, ki je lani prihodke povečala za šest odstotkov, na okroglih pet milijonov evrov. Druga je Schönherr, ki rezultatov za lani še ni javno objavila (njihovo poslovno leto se konča konec januarja), je pa do lani prav tako hitro povečevala prihodke.
Čeferini obrnili trend
Odvetniška pisarna Čeferin je tudi brez Aleksandra Čeferina, ki je postal prvi mož Evropske nogometne zveze (Uefa), prihodke povečala na 2,7 milijona evrov. Prvi obraz odvetniške pisarne Čeferin je po odhodu Aleksandra Čeferina na položaj predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) in Marka Bošnjaka za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu postal Janez Koščak. Ta je tudi eden od zastopnikov družbe. Koščak v postopkih pred sodiščem med drugim zastopa ljubljanskega župana Zorana Jankovića in nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja.
Pisarna Čeferin, ki zaposluje 50 ljudi, je lani prihodke povečala za devet odstotkov, na 2,7 milijona evrov. Desetino prihodkov po besedah direktorja Roka Čeferina ustvarijo s proračunskimi porabniki (podatki aplikacije Erar sicer kažejo na višji, tretjinski delež). Lani so imeli 118 tisoč evrov čistega dobička, konec leta pa tudi pol milijona evrov dolga.
Čeferin dvig prihodkov pripisuje reorganizaciji. Lani so okrepili oddelek za gospodarsko pravo in se specializirali za določene segmente korporacijskega prava (prava, ki ureja delovanje podjetij), po novem pa imajo tudi poseben oddelek za pravo človekovih pravic za zastopanje strank pred ustavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. "Specializacija na navedenih področjih in pa prizadevanje k ohranitvi kakovosti dela na civilnem in kazenskem področju so pripeljali do večjega povpraševanje po naših storitvah," pojasnjuje.
Dolžniške težave Senice
Pisarni odvetnika Mira Senice, ki je v kazenski preiskavi (lastništvo v pisarni je lani prepisal na partnerko Katarino Kresal), se zmanjšujejo prihodi, hkrati jo pesti visoka zadolženost. Manj prijetno je bilo lansko leto za pisarno Mira Senice, ki mu sodijo zaradi domnevnih nepravilnosti pri preprodaji delnic Delamarisa v letu 2007. Pisarni, katere največja lastnica je lani postala nekdanja notranja ministrica in zasebna partnerica Senice Katarina Kresal, so prihodki usahnili za sedem odstotkov (na tri milijone evrov). Dobiček je ohranila na približno enaki ravni, znašal je 346 tisoč evrov. Uradne evidence kažejo, da je pisarna ob tem število zaposlenih povečala za šest, na 27.
Bilance kažejo, da je Senica tudi lansko leto končal v dolžniških težavah: imel je za 4,4 milijona evrov obveznosti, od tega za poldrugi milijon evrov kratkoročnih (zapadejo v manj kot letu dni). Družba v izkazih navaja, da za 1,8 milijona evrov posojil zapade leta 2021, vsa posojila pa da so zavarovana s hipoteko. Eno od posojil tudi s hipoteko na tuji nepremičnini. Pisarna je imela na drugi strani konec lanskega leta 400 tisoč evrov v denarju, za 850 tisoč evrov finančnih naložb in 1,3 milijona evrov poslovnih terjatev.
Matoz zaostaja
Podoben odstotkovni upad pri prihodkih kot Senica je imela tudi pisarna Francija Matoza, ki ima devet zaposlenih. Matoz med drugim zastopa prvaka SDS Janeza Janšo. Lani je družba ustvarila 580 tisoč evrov prihodkov in 150 tisoč evrov dobička (ta se je lani dvignil za polovico).
Ponovimo pa, da imata tako Senica kot Matoz tudi status odvetnika, tako, da iz javno objavljenih podatkov ni natančno razvidno, koliko zaslužita.
11