Sobota, 22. 6. 2024, 14.05
6 mesecev, 1 teden
Mol vložil tožbo proti Hrvaški
Madžarska energetska družba Mol je vložila tožbo proti Hrvaški zaradi ukrepov, uvedenih na plinskem trgu v letih 2022 in 2023, po katerih je morala naftna družba Ina hrvaškemu državnemu elektroenergetskemu podjetju Hrvatska elektroprivreda (Hep) prodajati domači plin po nižjih cenah od tržnih.
"Mol potrjuje, da je sprožil arbitražo proti Republiki Hrvaški za povrnitev škode, nastale zaradi ukrepov, ki jih je Hrvaška uvedla na plinskem trgu v letih 2022 in 2023. Ti ukrepi so prisilili Ino, da je domači plin za majhen del poštene tržne cene prodajala Hepu, ki je v popolni državni lasti," so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina potrdili v madžarski družbi.
S tem so v Molu uradno potrdili informacijo hrvaškega časnika 24sata, da so sprožili novo arbitražo pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov s sedežem v Washingtonu, ter da vrednost odškodninskega zahtevka še ni znana. Neuradno je časnik izvedel, da gre za "več deset milijonov evrov", poroča Hina.
Iz Molovega sporočila izhaja, da so tožbo vložili zaradi odločitve vlade iz septembra 2022, po kateri je morala Ina ves plin, proizveden na Hrvaškem, prodajati Hepu po regulirani ceni. Vlada je to uredila z uredbo, ki je veljala do konca septembra 2023, kasneje pa je bila podaljšana.
Ina je domači plin prodajala Hepu najprej po ceni 41 evrov za megavatno uro (MWh), kasneje pa se je ta regulirana cena zvišala na 47 evrov za MWh. Takratni minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipović je po seji vlade septembra 2022 pojasnil, da bo Hep ves ta plin distribuiral gospodinjstvom in gospodarstvu. Tedanja cena plina na borzi je bila 227 evrov za MWh.
Mol izkazal pripravljenost za sporazumno rešitev, Filipović brez posluha
Kot danes poroča časnik 24sata, ki se sklicuje na vire blizu Mola, se je Mol v zadnjem letu in pol večkrat obrnil na pristojne predstavnike hrvaške vlade in izkazal pripravljenost za sporazumno rešitev za obe strani. A Filipović ni imel posluha, zato v Molu menijo, da jim ni preostalo drugega, kot da sprožijo mednarodno arbitražo, navaja časnik.
Madžarski Mol ima v Ini 49,1-odstotni lastniški delež, država Hrvaška 44,8-odstotnega, zasebni in institucionalni vlagatelji pa 6,1-odstotnega.