Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež pravi, da se zavarovanci v Sloveniji v 80 odstotkih upokojijo ob prvih izpolnjenih pogojih za upokojitev.
Čas prejemanja starostne pokojnine se je precej povečal, pokojnine se znižujejo, proračun pa bo vse težje zagotavljal sredstva za pokojninsko blagajno.
"Pokojninska blagajna ni v izgubi"
Generalni direktor Zpiza Marijan Papež opozarja, da Zpiz v zadnjih letih posluje z izravnanimi prihodki in odhodki. "Pokojninska blagajna ni v izgubi. Z zakonom je določen način financiranja, da država iz proračuna pokrije razliko med zbranimi prispevki in vsoto, potrebno za izplačilo dajatev," je poudaril. "Vendar bo proračun zaradi gospodarskih razmer in demografskih sprememb vse težje zagotavljal ta sredstva in je treba pravočasno ukrepati."
"Pokojnine se znižujejo"
Pravi, da reforma iz leta 1999 sicer prinaša rezultate. Pokojnine pa se znižujejo, ker je vrednotenje pokojninske dobe nižje in ker se je obdobje za izračun pokojninske osnove s tedaj veljavnih 10 let podaljšalo na 18 let.
Znižuje se tudi odmerni odstotek
Znižuje se tudi odmerni odstotek, in sicer s 85 odstotkov v letu 2000 na 79 odstotkov v letošnjem letu, na koncu prehodnega obdobja leta 2024 in kasneje pa bo v skladu z veljavnim zakonom znašal le še 72,5 odstotka.
Če upoštevamo odmerni odstotek v višini 79 odstotkov, znaša pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, torej od 551 evrov, 435 evrov. Če pa bi upoštevali odmerni odstotek po končanem prehodnem obdobju v višini 72,5 odstotka, pa znaša takšna pokojnina 399 evrov, je pojasnil.
Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe
Nova reforma, o kateri se bodo volivci izrekali na referendumu 5. junija, po njegovih navedbah prinaša ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe - za 40 let pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske v višini 80 odstotkov, kar bi ob odmeri pokojnine od najnižje pokojninske osnove pomenilo znesek v višini 440 evrov.
Papež je opozoril na padanje razmerja med plačami in pokojninami. "Razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo, ki je bilo leta 2001 73,2 odstotka, je lani padlo na 64,7 odstotka, pri vseh pokojninah pa na 59,7 odstotka," je navedel.
Upokojitvena starost moških se je povišala za 10 mesecev
V nasprotju s pričakovanji pa se po veljavni reformi iz leta 1999 ni dovolj zvišala starost, pri kateri so se zavarovanci starostno upokojevali. Upokojitvena starost žensk se je v obdobju od leta 2000, ko je znašala 56 let in en mesec, do lani povišala za dve leti in štiri mesece. Upokojitvena starost moških pa se je od leta 2000, ko je bila 61 let, do lani povišala za 10 mesecev.
"V prvih letih reforme so se res upokojevali starejši, kasneje pa se ta starost ni več tako zviševala," pravi Papež. Tako se je povprečna starost upokojevanja pri ženskah npr. v obdobju od leta 2004 do 2008 povečala le za štiri mesece - s 57 let in tri mesece v letu 2004 na 57 let in sedem mesecev v letu 2008. Povprečna starost upokojevanja pri moških je bila leta 2004 62 let in šest mesecev, v letu 2010 pa 61 let in deset mesecev, tako da se je celo znižala, je opozoril.
Vzroki za nižjo dejansko upokojitveno starost
Vzroke za nižjo dejansko upokojitveno starost od pričakovane vidi v zakonskem znižanju starostne meje zaradi otrok in dodane dobe, v katero se lahko štejejo obdobja študija, brezposelnosti in vojaškega roka. To je izničevalo učinek zakonskega povečanja starosti za upokojitev, pravi. "Moški se je zaradi znižanja starostne meje zaradi otrok lahko upokojil celo pod ugodnejšimi pogoji kot pred reformo iz leta 1999," je poudaril.
"Moški se lahko po veljavnem pokojninskem zakonu starostno upokoji s 63 leti starosti in 20 leti pokojninske dobe. Če pa uveljavlja znižanje starostne meje za tri otroke, se mu starostna meja letos zniža za 27 mesecev. Tako se lahko upokoji že z 61. letom starosti. Pred letom 2000 pa se je lahko upokojil šele pri 63 letih," je pojasnil Papež.
"Čas prejemanja starostne pokojnine se je podaljšal"
Hkrati pa se je čas prejemanja starostne pokojnine precej podaljšal, in sicer v obdobju od leta 2001 do 2010 pri ženskah s 15 let in 11 mesecev na 21 let in osem mesecev, pri moških pa s 14 let in enega meseca na 16 let in osem mesecev. "Če bi se starostna meja povečala še za eno leto ali leto in pol, bi bili učinki pravi," meni prvi mož Zpiza in dodaja, da se zavarovanci v Sloveniji v 80 odstotkih upokojijo ob prvih izpolnjenih pogojih za upokojitev.
Tistim, ki že izpolnjujejo pogoje, svetuje, naj počakajo z upokojitvijo. "Če bo pokojninska reforma začela veljati, se bo bolj splačalo upokojiti se po uveljavitvi novega zakona, tudi zaradi ugodnejših valorizacijskih količnikov," pravi. "Kdor že ima pogoje, lahko samo pridobi, če ostane."
Pri odločitvi za upokojitev je veliko dejavnikov
Ob podatku, da nekdanja generalni direktor in finančna direktorica zavoda nista razmišljala tako, saj sta se že upokojila, opozarja, da je pri odločitvi posameznika za upokojitev veliko različnih dejavnikov. Spomnil pa je, da je nekdanji generalni direktor delal tudi še po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
Papež za čimprejšnjo uveljavitev reforme
Generalni direktor Zpiza ocenjuje, da bi bilo dobro, če bi se reforma uveljavila čim prej, da bi pravočasno začeli uresničevati cilje reforme, to pa so dostojne pokojnine, dejanski dvig upokojitvene starosti in dolgoročna stabilnost obveznega pokojninskega zavarovanja.
"Če bi reforma začela veljati, bi ljudje vsaj vedeli, pri čem so," meni. "Če ne bo začela veljati, bodo spet zbegani in negotovi. Zaradi negotovosti se nekdo upokoji, čeprav bi lahko še normalno delal," opozarja.