Mali delničarji NKBM ne nasprotujejo prodaji, a ne za vsako ceno

Tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) opozarjajo na to, da morebitna privatizacija ne sme biti speljana na škodo malih delničarjev.

Premoženje malih delničarjev je skoraj v celoti razvodenelo Kot je spomnil prvi mož društva MDS Rajko Stanković, so bile v zadnjih letih izvedene številne slabitve in tri dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), s katerimi se je delež države, paradržavnih skladov in državnih podjetij s 50 znova povzpel na 88 odstotkov, premoženje malih delničarjev, ki so sodelovali v največji javni dokapitalizaciji v zgodovini Slovenije, pa je skoraj v celoti razvodenelo.

Da bi morebitna ponujena kupnina ob prodaji banke bila lahko čim višja, je treba po njegovih besedah narediti še številne korake, ki lahko bistveno vplivajo na doseženo ceno. Realno je pričakovati, da bi morebitni kupec še pred podajo zavezujoče ponudbe želel izvesti skrbni pregled banke in od njegovih rezultatov je odvisna morebitna ponujena kupnina oz. prevzemna ponudba za nakup preostalega deleža tudi od 97.000 malih delničarjev, meni Stanković.

Mali delničarji zato od vodstva NKBM pričakujejo, da bo še pred morebitnim prodajnim postopkom na osnovi forenzičnih in drugih preiskovalnih dejanj v zvezi s spornim poslovanjem NKBM na škodo družbe in njenih delničarjev v preteklih letih nemudoma vložila nove odškodninske ali kazenske zahtevke zoper vse vpletene in odgovorne in o tem obvestila zainteresirano javnost in delničarje.

Kaj bo iz NKBM preneseno na slabo banko in po kakšni ceni? Ob tem pričakujejo, da bo NKBM skupaj z državo odprla posebni fiduciarni transakcijski račun, na katerega bi se stekale morebitne izterjane odškodnine, denar pa bi nato po končanju večine pravnih postopkov enakopravno vrnili vsem delničarjem. Od vodstva banke in države zahtevajo, da še pred začetkom prodaje jasno povesta, kaj bo iz NKBM preneseno na slabo banko in po kakšni ceni.

Mali delničarji od morebitnega kupca banke pričakujejo, da poleg zavezujoče ponudbe poda jasno vizijo morebitnega nadaljnjega delovanja NKBM, saj gre nenazadnje za drugo največjo sistemsko banko v Sloveniji, ki je zelo vpeta v gospodarstvo štajerske regije in širše tako s kreditnim potencialom kot tudi na področju depozitov. Pri tem naj tudi jasno pove, kakšna bo njegova nadaljnja kreditna politika tako na področju gospodarstva kot na področju kreditiranja občanov, je še dejal Stanković.

Zadržani do prodaje banke v tem trenutku so tudi v VZMD. Kot je povedal predsednik VZMD Kristjan Verbič, so bili vsi trenutki v zadnjih petih letih od javne prodaje delnic primernejši za privatizacijo mariborske banke od današnjega. Zlasti pa bi v VZMD po njegovih besedah nasprotovali privatizaciji na škodo malih delničarjev, kar bi se z njihovo izstisnitvijo iz lastništva po zelo nizki ceni delnice zagotovo zgodilo.