nepremičnine
Sreda, 24. 4. 2019, 13.18
5 let, 7 mesecev
Levica bi močno oklestila provizije nepremičninarjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,05
19
V Levici obljubljajo, da bodo s sprejetjem novele največ pridobili zlasti bodoči najemniki tržnih najemnih stanovanj. Tem ne bo več treba plačevati dela provizije za storitev, ki je niso naročili, hkrati pa bodo najemodajalci spodbujeni k oddaji nepremičnin za čim daljše obdobje.
Za najem dvosobnega stanovanja v Ljubljani je treba mesečno v povprečju odšteti 600 evrov ali več. Ob sklenitvi pogodbe lahko najemnike po žepu udarijo še stroški posredovanja nepremičninske agencije, ki jih najemodajalci pogosto prevalijo prav na nove najemnike. V Levici želijo te stroške omejiti in najemnike zaščiti pred dodatnimi stroški.
Cene nepremičnin so v Sloveniji, zlasti v Ljubljani in na Obali, po koncu krize poletele v nebo. Zadnji podatki Evropskega statističnega urada (Eurostat) kažejo, da so se nepremičnine v primerjavi z letom prej v EU najbolj podražile ravno v Sloveniji, in sicer za več kot 18 odstotkov.
Ob industrijski coni štiri tisoč evrov za kvadratni meter
Za kvadratni meter novega stanovanja je treba v prestolnici plačati tudi več kot tri tisoč evrov. Na trgu je tudi vse več luksuznih stanovanj in projektov, pa čeprav so cene že pri običajnih gradnjah vse bolj podobne tistim luksuznim.
Na Litostrojski cesti v Ljubljani, ob industrijski coni Stegne, gradijo na primer dve stolpnici, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja odšteti celo štiri tisoč evrov.
V nebo so poletele tudi najemnine, nad katerimi se zgražajo tudi tujci. Ne zdi se jim namreč primerno, da so cene najema v Ljubljani primerljive z najemninami v večjih evropskih prestolnicah.
Visoke provizije pri nepremičninskem posredovanju
Eden od razlogov za nedostopnost stanovanj za večino prebivalcev so tudi visoke provizije pri nepremičninskem posredovanju, so zapisali v stranki Levica, kjer predlagajo spremembo zakona o nepremičninskem posredovanju.
Kot pojasnjujejo, zdajšnji zakon sicer omejuje najvišjo dovoljeno plačilo za posredovanje v primeru nakupa ali prodaje (ta ne sme presegati štirih odstotkov od pogodbene cene). V primeru oddaje ali najema nepremičnine pa ta omejitev ne velja in se na trgu določa prosto, pojasnjujejo predlagatelji.
Nepremičninski posredniki večinoma za provizijo, ki jo zaračunajo za posredovanje pri najemu, oddaji ali zakupu nepremičnin, določijo dve mesečni najemnini (plus davek na dodano vrednost).
Ob visokih najemninah še visoki dodatni stroški
V Levici ob tem razmere na trgu pojasnjujejo s konkretnim primerom. Po podatkih portala nepremicnine.net je maja 2017 cena najema stanovanja v Ljubljani znašala 11,28 evra na kvadratni meter. Najemnina za stanovanje za štiričlansko družino, ki naj bi bilo veliko vsaj od 55 do 65 kvadratnih metrov, tako v povprečju znaša več kot 600 evrov.
Nepremičninske družbe za posredovanje pri najemu zaračunajo znesek v višini od ene do dveh najemnin. Poleg tega mora najemnik običajno lastniku stanovanja plačati tudi varščino v višini vsaj ene najemnine. Skupni stroški najema 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja tako brez najemnine znašajo od 1.200 do 1.800 evrov oziroma od dve do tri minimalne neto plače.
Zaradi tega je najem tržnih stanovanj za večino ljudi močno otežen. To je še posebej problematično za študente, ki še nimajo svojih dohodkov ali pa so ti nizki, dodajajo v Levici.
Najemodajalci provizijo pogosto prevalijo na najemnike
Kot opozarjajo v stranki, višina provizije za posredovanje pri najemu ne bi bila tako problematična, če se ne bi skoraj vedno prevalila v breme najemnika, ki praviloma v teh poslih nastopa kot finančno najšibkejša stranka.
Trenutno veljavni zakon sicer določa, da lahko plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna le naročitelju, vendar ena od določb omogoča, da se plačilo porazdeli med obe stranki, včasih pa se stroški posredovanja v celoti prenesejo na najemnike.
Najemnikovo plačilo provizije nekateri najemodajalci postavljajo celo kot pogoj za to, da se o poslu sploh začnejo pogovarjati. Čeprav torej najemojemalci in zakupniki praviloma niso naročniki storitev nepremičninskega posredovanja, morajo kljub temu nositi stroške teh storitev.
Še ena od slabosti veljavnega zakona je po mnenju Levice neurejenost obračunavanja dodatnih storitev in dejanskih stroškov.
Trenutno veljavni zakon določa, da lahko plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna le naročitelju, vendar ena od določb omogoča, da se plačilo porazdeli med obe stranki, včasih pa se stroški posredovanja v celoti prenesejo na najemnike.
Predlog: omejili bi višino provizije in zaščitili najemnika
Zaradi vseh teh razlogov v Levici predlagajo spremembe zakona, s katerimi želijo:
- omejiti najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje pri najemu ali oddaji nepremičnine,
- prenesti celotne stroške nepremičninskega posredovanja na naročnika storitve nepremičninskega posredovanja,
- omejiti višino dejanskih stroškov, ki jih nepremičninska družba zaračuna naročniku.
Predlog, ki so ga predstavili v Levici, tako predvideva omejitev najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje (brez DDV) na največ štiri odstotke vrednosti najemne pogodbe. S tem želijo omejiti stroške, ki nastajajo pri oddaji nepremičnine, in posredno znižati stroške najema nepremičnine. Po drugi strani želijo s tem spodbuditi najemodajalce in nepremičninske posrednike k sklepanju pogodb za čim daljše obdobje. Na ta način se omejuje kratkoročno oddajo in najem, hkrati pa se zagotavlja večjo stanovanjsko varnost najemnikov, dodajajo v Levici. Predlog tudi jasno določa, da stroške nepremičninskega posredovanja v celoti nosi naročnik storitve.
Z novelo zakona se omejuje tudi višina dejanskih stroškov, ki si jih nepremičninska družba lahko zaračuna. V Levici predlagajo znesek v višini 120 evrov. Takšna omejitev je potrebna zaradi omejevanja zlorab, ki so se do zdaj izkazale v praksi, in je bila že tudi predmet lani predlagane vladne novele zakona.
Omejitev višine dejanskih stroškov
Če se stranki dogovorita, da bo naročnik, poleg plačila za posredovanje, plačal tudi dodatne storitve, ki jih nepremičninski posrednik opravi za naročnika skladno z dogovorom in ki ne spadajo v storitve nepremičninskega posredovanja, morajo biti te dogovorjene storitve izrecno opredeljene v pogodbi o posredovanju. Višina plačila mora biti določena v splošnih pogojih, pa tudi v pogodbi o posredovanju ali aneksu k pogodbi o posredovanju.
Glede dejanskih stroškov zakon določa, da je nepremičninska družba upravičena do povračila dejanskih stroškov samo v primeru, ko ni upravičena do plačila za posredovanje, in sicer če naročnik sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo o nepremičnini, če sklene pogodbo o nepremičnini prek druge nepremičninske družbe ali če enostransko odpove pogodbo, preden ta poteče. Posrednik je upravičen do povračila stroškov do višine v vrednosti 120 evrov.
19