Lavrov znova izrazil pripravljenost skupine Brics na pomoč evru

Pri tem bi hitro rastoča gospodarstva evrskemu območju najraje pomagala skozi uveljavljene poti v IMF. Prav to bo tema pogovorov ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva s prvo damo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Ta je prispela na enodnevni obisk v rusko prestolnico. Srečanja naj bi se poleg Lavrova in ruskega finančnega ministra Antona Siluanova udeležil še Arkadija Dvorkovič, glavni ekonomski svetovalec ruskega predsednika. Lavrov je potrdil, da so se države Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika) o načinih pomoči območju evra pogovarjale ob robu zasedanja voditeljev 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) minuli teden v francoskem Cannesu.

"Rusija je pripravljena sodelovati" "Obstaja ta možnost. Rusija je s partnericami pripravljena sodelovati pri pomoči. Naše države bodo pripravljene sodelovati v skupnih prizadevanjih, vključno s ponujanjem posojil skozi obstoječe kanale v IMF, je poudaril ruski zunanji minister.

"Zadeve je treba rešiti celovito" Pri tem je opozoril, da je reševanje težav območja evra del širšega urejanja globalnega gospodarstva. "Želim poudariti, da zgolj dodatna sredstva ne bodo dovolj za rešitev težav. Te je treba rešiti celovito, saj niso vezane zgolj na območje evra temveč tudi na stabilnost svetovnega gospodarstva. Zadnji dogodki kažejo na to, da še nismo odpravili posledic svetovne finančne krize," je pojasnil in pozval k uresničitvi sprejetih sklepov G20 na področju reforma finančnega sistema.

Medvedjev je sicer pred dnevi omenil, da je Rusija v območje evra pripravljena vložiti okoli 10 milijard evrov, kar pa je malo glede na precejšnje ruske devizne rezerve in prihodke od prodaje nafte in plina.

Pomoč bodo okrepili na okoli 1000 milijard evrov Zaenkrat še ni jasno, kako natančno bo članicam območja evra uspelo okrepiti posojilno sposobnost začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Voditelji območja evra so se namreč 27. oktobra dogovorili, da bodo finančno moč EFSF okrepili s sedanjih 440 milijard na okoli 1000 milijard evrov.

To naj bi dosegli z uporabo dveh orodij - zavarovanja tveganj s strani EFSF za nove vlagatelje v državne obveznice območja evra in posebnih skladov za financiranje EFSF, v katere naj bi se ob vlogi IMF stekala tudi sredstva hitro rastočih držav.

Brics terjajo jasne pogoje V Cannesu je postalo jasno, da so te države - najpogosteje se omenja Kitajsko, Rusijo Indijo in Brazilijo - do podpore EFSF zadržana oziroma za svoje naložbe terjajo jasne pogoje. Poleg varnosti naložbe je eden od njih, da je vloga IMF pri tem jasno opredeljena.

Vrh G20 se je sicer dogovoril o krepitvi sredstev IMF, da bi tako lahko sklad lažje pomagal pri zaščiti evra, a o podrobnostih sodelovanja med IMF in EFSF še ni bilo dogovora.