Latvija bo postala 18. članica evroobmočja

"Želja Latvije, da uvede evro, je znamenje zaupanja v našo skupno valuto in še en dokaz, da so se tisti, ki so napovedovali razpad območja evra, motili," je ob tem poudaril komisar Olli Rehn.

Komisar za gospodarske in denarne zadeve Rehn je ob tem Latvijo izpostavil kot zgled državam v težavah. "Izkušnja Latvije kaže, da država lahko premaga še tako huda makroekonomska neravnovesja in postane še močnejša," je poudaril.

Iz globoke recesije prek ostrega ukrepanja v objem evra Latvija je bila namreč v letih 2008-2009 v globoki recesiji. V okviru programa finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je nato odločno ukrepala, kar je izboljšalo prožnost in prilagodljivost njenega gospodarstva, je pojasnil komisar.

"To se je splačalo. Latvija bo letos po napovedih najhitreje rastoče gospodarstvo v EU," je še izpostavil Rehn.

Članica unije lahko skupno evropsko valuto uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne tečaje valut in nizko stopnjo obrestnih mer.

Kazalniki znotraj predpisanih mej Povprečna stopnja inflacije v Latviji je bila v 12 mesecih do aprila letos 1,3-odstotna, kar je občutno pod referenčno vrednostjo 2,7 odstotka, in bo verjetno tudi v prihodnje ostala bistveno pod to vrednostjo, je ocenila komisija.

Javnofinančni primanjkljaj je Latvija od leta 2010 do letos znižala z 8,1 odstotka bruto domačega proizvoda na 1,2 odstotka BDP v letu 2012, letos pa naj bi ostal na enakih ravni. Javni dolg je konec lanskega leta znašal 40,7 odstotka BDP.

Oboje je občutno pod zgornjo dovoljeno mejo, ki jo določajo evropska proračunska pravila. Pakt za stabilnost in rast predpisuje, da mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, javni dolg pa pod 60 odstotki BDP.

Povprečna dolgoročna obrestna mera Latvije je bila v letu do aprila letos 3,8-odstotna, kar je prav tako občutno pod referenčno vrednostjo, ki je opredeljena pri 5,5 odstotka.

Latvijski lats je od maja 2005 v mehanizmu deviznih tečajev ERM II, kar je spet bistveno dlje od obveznih dveh let. Lats ni odstopal od določene stopnje za več kot odstotek in ni preživljal trenj.

Komisija je v oceni upoštevala tudi druge dejavnike, na primer trga dela in proizvodov ter finančne trge pa tudi konkurenčnost države.

Končno odločitev bodo 9. julija sprejeli finančni ministri unije Bruselj je pripravljenost Latvije na prevzem evra ocenil v izrednem poročilu o konvergenčnosti. Riga je za pripravo tega poročila uradno zaprosila 5. marca in s tem sprožila proces odločanja o vstopu države v območje evra. Ločeno poročilo je objavila tudi Evropska centralna banka.

Bruselj je članicam EU priporočil vstop Latvije v območje evra z novim letom. Končno odločitev bodo 9. julija sprejeli finančni ministri unije po posvetovanju z Evropskim parlamentom in po razpravi na junijskem vrhu EU.

V območju evra je 17 članic unije in okoli 330 milijonov ljudi. Leta 1999 so ga uvedle Nemčija, Francija, Italija, Španija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Finska, Avstrija, Portugalska in Irska, leta 2001 še Grčija.

Pomembno sporočilo evrskim skeptikom Nato se je območju evra januarja 2007 kot prva med novinkami iz širitvenega vala leta 2004 pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, leta 2009 Slovaška in leta 2011 Estonija.

Nova širitev območja evra bi bila po mnenju nekaterih političnih opazovalcev pomembno sporočilo evrskim skeptikom, da je skupna evropska valuta kljub dolžniški krizi še vedno vitalna in privlačna.