Petek, 5. 9. 2014, 11.30
5 let, 9 mesecev
Koga bo poletna moča bolj prizadela: kmeta ali potrošnika?
Metem ko je kmetom lani nagajala suša, se letošnje poletje spopadajo z nadpovprečnim številom deževnih dni. Velika količina vlage in malo sonca sta prizadela predvsem poljedelstvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo.
Če jeseni ne bo več sonca, bo podobno tudi s spravilom koruze, opozarja Stanko Kapun, vodja kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Pri koruzi je sicer vprašanje tudi, ali bo ob pomanjkanju sonca sploh dobro dozorela.
Težava bo tudi s krompirjem, ki bi ga po Kapunovih besedah morali čim prej izkopati, sicer bo zaradi preveliko vlage kmalu začel gniti.
Sadju je medtem škodovalo premalo sonca. "Količinsko bo pridelek kolikor toliko še dober, težava je predvsem kakovost," razlaga agrometeorologinja. Grozdja, ki ga na Primorskem že obirajo, bo dovolj, a bo bolj vodnato in manj sladko. Pri drugem sadju, predvsem jabolkih, pa je razlika opazna že navzven, saj so precej manj obarvana. Tudi jabolk je količinsko dovolj, a so bolj drobna.
Kot pravi, je težko napovedati, kako se bodo gibale cene, a najverjetneje ne bodo bistveno višje. Slovenska prehrambna industrija je namreč preveč odvisna od uvoza tujih pridelkov in izdelkov, zato je pričakovati, da bodo cene tujih izdelkov domače prisilile k nižjim cenam.
Cene bodo tako po napovedih Kuharja mogoče višje le pri proizvajalcih na domu, na trgovskih policah pa najverjetneje ne. "Za potrošnika je to pozitivna napoved, za proizvajalca oziroma kmetijsko ekonomijo pa seveda ne," je še dejal.
Kot pravi, samih padavin ni bila nadpovprečna količina, nadpovprečno je bilo zgolj število deževnih dni. Podobno letošnjemu poletju je bilo poletje leta 2009, le da so bile padavine bolj zgoščene po terminih, medtem ko se letos vlečejo vse poletje.
Drži pa, da je vse več nihanj in je tako eno leto suša, drugo več padavin, ta variabilnost pa bo vse bolj oteževala prilagodljivost. Ta od kmetov oziroma pridelovalcev poljščin, sadja in zelenjave zahteva veliko elastičnost, ko se je treba nenehno prilagajati, poudarja agrometeorologinja.
"Pomembna je fleksibilnost, največje tveganje pa so vsekakor monokulture. Zato je razpršeno kmetovanje še vedno najbolj zanesljivo," kmetom svetuje Sušnikova.