Sreda, 15. 11. 2017, 14.15
7 let
Ko študenti in podjetja združijo moči, država pa pristavi milijone #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
Polnilnica za električna letala, platforma za trgovanje z odpadki, aplikacija za urjenje posluha. To je izplen treh od skupno več kot 200 skupnih projektov fakultet in podjetij, za katere je država skupaj namenila štiri milijone evrov. Podjetniški mentor Matija Goljar v sklepnem delu programa kritično ugotavlja, da večini manjka tisti najpomembnejši korak: "Izdelek je treba pripeljati na trg. Pri nas pa je zakoreninjena miselnost, da se bo prodaja kar zgodila."
Povezovanje podjetij in šolskih institucij je dobro za vse. Podjetja dobijo vpogled v kadrovski bazen, ne nazadnje si lahko že v času šolanja "rezervirajo" najperspektivnejše mladostnike, kar je še posebej dobrodošlo v času vse večjega pomanjkanja kadrov. Šolske institucije lahko na ta način bolje spoznajo kadrovske potrebe gospodarstva, študenti pa si skrajšajo pot na trg dela.
Da bi spodbudili povezovanje, je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije v okviru programa Po kreativni poti do znanja med 213 projektov razdelil štiri milijone evrov (projekt je sofinanciral Evropski socialni sklad). To je povprečno okrog 18 tisočakov na projekt.
"Eno od spodbudnih spoznanj programa je, da je vse več interdisciplinarnih projektov, kjer se povezujejo različna področja, od naravoslovnih in tehničnih ved do družboslovja in humanistike," je na sklepni prireditvi programa povedala direktorica sklada Irena Kuntarič Hribar.
Spregledani tržni vidik
Slovencem manjka podjetniške žilice tudi iz zgodovinskih razlogov, meni podjetniški mentor Matija Goljar. "Mislim, da je to plod narave ekonomije, ki smo jo živeli. Ljudje ustvarjajo v teoriji dobre projekte, ne pomislijo pa, ali to lahko uspe na trgu. Medtem ko ti izdelki nastajajo v samoti študentske sobe ali inovatorjeve garaže, je treba preveriti, ali bi kdo to kupil."
Na sklepni prireditvi je bil za najboljši projekt izbran razvoj mobilne aplikacije za pomoč pri učenju solfeggia, torej ritmičnega in melodičnega posluha.
Predstavitev dvajseterice najperspektivnejših projektov, ki jih je izbral sklad, je po mnenju člana žirije in podjetniškega mentorja Matije Goljarja pokazala na težavo slovenskega šolstva in družbe nasploh: pomanjkanje tržnih in prodajnih znanj.
"Slovenci smo lahko še tako dobri inženirji, znanstveniki, raziskovalci v izobraževalnih institucijah, a le redki se zavedajo, kaj je zares pomembno. Da je treba izdelek ali storitev pripeljati na trg," pravi Goljar. "Še vedno mislimo, da se bo prodaja kar zgodila. Že v poklicnih standardih, na podlagi katerih se oblikujejo šolski programi, področji trženja ali prodaje praktično ne obstajata. Navedeni so komercialisti, administratorji in blagovni manipulanti, ki pa se vsi po vrsti ukvarjajo z logistiko. Kot da se vse pred tem zgodi samo od sebe."
Pri tem izpostavi primer projekta, v okviru katerega so študenti oblikovali na videz privlačne izdelke (več tukaj), a jih niso niti poskusili prodati. "Eno leto razvijajo izdelke, ki so videti super, niso pa preverili, ali bi jih kdo kupil, in jih poskusili prodati," je kritičen Goljar.
V okviru programa Po kreativni poti do znanja (fotografija s sklepne prireditve) je država med 213 projektov razdelila štiri milijone evrov.
Kaj je nastalo?
Opisujemo nekaj projektov po lastni izbiri.
Platforma e-Simbioza že deluje. Po navedbah avtorjev jo uporablja nekaj deset podjetij.
"Borza" za odpadke
Odpadki iz enega podjetja so lahko za drugo podjetje vhodna surovina. Iz te ideje so izhajali študenti Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki so v sodelovanju s Komunalo Novo mesto in Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto razvili spletno platformo za izmenjavo odpadkov (do nje dostopate s klikom na povezavo).
Tu se lahko najdejo podjetja, ki ponujajo oziroma iščejo odpadke, in se dogovorijo za sodelovanje.
Od kokoši do nageljna - slovenska tradicija v sodobni preobleki
Študenti fakultet za dizajn in management Univerze na Primorskem ter Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so v sodelovanju s podjetjem IQbator, ki se ukvarja s prodajo promocijskih daril, ter Slovenskim etnografskim muzejem izdelali kolekcijo spominkov in izdelkov za dom.
Njihov cilj je bil v moderne izdelke vplesti slovensko tradicijo in izročilo z uporabo tradicionalnih materialov, kot so les, kamen, glina, slama.
Tako so nastali:
- leseni pripomočki za v kuhinjo, v katere so vpletli motive ribniške suhe robe, čipke in Triglava,
- izdelki za dom (na primer predpasniki, pogrinjki, prti, torbice za steklenice z vodo) z vzorcem čipkaste silhuete kokoši,
- leseni dekorativni izdelki z lasersko gravuro slovenskega nageljna.
A za zdaj izdelki, ki nosijo skupno ime NewSloSouvenir, še niso na prodaj. Odziv trga preverjajo v prodajalni podjetja IQbator.
Elektronski asistent za medicinske sestre
Študenti zdravstvene nege, poslovne informatike ter organizacije in managementa informacijskih sistemov so pod mentorstvom podjetja Eurotronik iz Kranja ter Splošne bolnišnice Brežice izdelali orodje, ki bo olajšalo delo medicinskim sestram.
Te paciente v ambulantni obravnavi razvrščajo v kategorije glede na to, koliko pomoči in nege potrebujejo. Tablični računalnik NurseTab medicinskemu osebju olajša zbiranje in obdelavo podatkov ter spremljanje kazalnikov kakovosti, omogoča pa tudi avtomatsko določanje kategorizacije bolnika. S tem naj bi se tudi zmanjšalo tveganje napak.
Izdelek trenutno preizkušajo v nekaterih zdravstvenih ustanovah in domovih za upokojence.
Učenje posluha z aplikacijo
Na sklepni prireditvi programa Po kreativni poti do znanja je priznanje za najbolj dovršen projekt dobila aplikacija MySolfeggio.
Na vsakih deset tisoč rojstev se rodi en otrok z absolutnim posluhom. Vsi preostali se ga lahko, vsaj v teoriji, naučimo.
Študenti pedagogike, računalništva in medijskih komunikacij na mariborski univerzi so v partnerstvu s Telekomom Slovenije razvili aplikacijo za pametne telefone oziroma tablice, ki učencem v glasbeni šoli pomaga pri učenju ritmičnega in melodičnega posluha (tako imenovanega solfeggia).
Namenjena je učenju doma ali v šoli, kjer bi lahko po mnenju avtorjev nadomestila učenje iz učbenikov.
Aplikacija še ni javno dostopna. Kot navajajo na spletni strani, ji vgrajena tehnologija nadgrajene resničnosti (tako imenovane augmented reality) omogoča, da bo uporabnik s kamero zajel notni zapis, na zaslonu mobilnega telefona ali tablice pa se bo vrtel virtualni video igranja na glasbilo, skupaj z ustrezno opremljenim zvočnim posnetkom.
S Pipistrelom razvili polnilnico za električna letala
V Pipistrelu so prvo letalo na stacionarni polnilnici, ki so jo razvili mladi strojniki, napolnili konec avgusta.
Študenti Univerze v Ljubljani so v sodelovanju s podjetjem Pipistrel razvili prvo stacionarno polnilnico za električna letala. Čeprav se trg električnih letal šele razvija, je pričakovati, da se bo v prihodnje povečala potreba po polnilnicah na letališčih.
V Pipistrelu zdaj pridobivajo potrebne certifikate (za začetek v Evropi), potem bodo skladno s povpraševanjem zagnali serijsko proizvodnjo.
Aplikacija, ki vas opozori na zahrbtno bolezen
Število smrti zaradi virusnih hepatitisov v svetu presega število smrti zaradi aidsa. Težava je v tem, da se večina obolelih okužbe niti ne zaveda, prepozno odkritje pa se po 20 ali 30 letih lahko tragično konča zaradi raka na jetrih, odpovedi delovanja jeter ali bolezni drugih organov.
To je študente medicine in računalništva, ki sta jim pomagala Inštitut Jožef Stefan ter podjetje Globalsoft, vodilo pri razvoju aplikacije Hep-Y, namenjene prepoznavi virusnih hepatitisov. Cilj sta ozaveščanje ljudi in zgodnje odkrivanje okuženih. Aplikacija med drugim ponuja vprašalnik za oceno tveganja okužbe, ki hkrati uporabnika obvešča o preventivnih ukrepih. Posebno priznanje je aplikaciji dala namera Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da pomaga pri internacionalizaciji aplikacije.
"Usmerimo se k učinkom"
V Sloveniji je sicer mogoče začutiti okrepljen duh podjetništva, predvsem med mladimi, a si po mnenju Goljarja država ne more pripisati zaslug. "Mala podjetja uspevajo, ker se je z napredkom tehnologije in novimi tržnimi potmi zgodila demokratizacija v podjetništvu," meni.
Goljar, ki pozdravlja napore države za spodbujanje sodelovanja šolstva in gospodarstva, meni, da bi se morali programi bolj osredotočiti na učinke. Pri tem poudarja, da so smernice razpisov pogosto napisane že na ravni Bruslja, tako da slovenski uradniki na to nimajo velikega vpliva.
"Črpanje denarja v sistem samo po sebi ne bo pomagalo k tesnejšemu povezovanju gospodarstva in šolstva ter razvoju podjetniške miselnosti," meni sogovornik. "Jaz se vedno vprašam, kakšen je učinek. Država je dala štiri milijone evrov, a če pogledamo bruto prihodke na osnovi teh projektov, so ti precej majhni. Če je bil cilj dati šolarjem vpogled v prakso in neka projektna znanja, je morda dosežen, če smo želeli najti inovacije in jih pospremiti od ideje do vstopa na trg, pa - bodimo pošteni - ne. Kriterij bi moral biti vstop na trg in v nasprotnem primeru, če to ne uspe, zahtevati denar nazaj. "
V Sloveniji je mogoče začutiti okrepljen duh podjetništva, predvsem med mladimi, a si po mnenju Goljarja država ne more pripisati zaslug. "Mala podjetja uspevajo, ker se je z napredkom tehnologije in novimi tržnimi potmi zgodila demokratizacija v podjetništvu. Ljudje, ki so naklonjeni podjetništvu, lažje sami od sebe začenjajo posel. A ti bi tako ali tako postali podjetniki," pravi.
