Kje so pospeški za slovenski turizem

"Ko obiskujemo sejme, že po površini, po stojnicah vidimo, kakšen proračun za promocijo turističnih destinacij v primerjavi z nami ima sosednja Hrvaška. To je povsem nekaj drugega kot pri nas," pravi Robert Krajnc.

Več financ za promocijo pomeni večje stojnice Direktor portoroškega aerodroma zagovarja stališče, da bi morali pri nas več narediti za promocijo države, pri tem meri predvsem na pomoč v obliki finančnih sredstev. "Po tistem, kar vidim na sejmih in v lokalnem turističnem gospodarstvu, je vsako leto manj finančnih sredstev namenjenih promociji Slovenije – ki ima kaj pokazati, ki je izredno lepa in na majhnem prostoru ponuja vse, kar si človek želi videti."

Krajnc v svojem prepričanju ni osamljen. Panožni kolega Matija Blažič, direktor Slatine Turizma, ki upravlja štiri hotele, mu pritrjuje: "Manjka nam investicijskih sredstev, ta pomenijo investicije v novo ponudbo, prenovitve hotelov, reklamo, grajenje blagovnih znamk." A za to ni kriva samo država, k temu je pripomogla tudi kriza, pravi: "Po mojih informacijah so pri agenciji Spirit, prek katere država financira turistično promocijo, več kot polovico sredstev izgubili zaradi krize."

Namesto vrtičkov raje velik skupen turistični vrt Krajnc opozarja, da slovenski turizem zelo zavira vrtičkarstvo, to, da premalo stopimo skupaj. Podobno razmišlja tudi Blažič: "Na ravni turistične destinacije se zelo pozna, ali turistični delavci in lokalna skupnost potegnejo skupaj. Tukaj je rezerva. Če samo primerjate Avstrijo, kako se razvijajo njihovi kraji … Tukaj so kilometri izkušenj, tradicija. Bolje bi bilo, če bi bolj držali skupaj. Pri nas se ne znamo prav pogovarjati."

Robert Krajnc: "Turistično gospodarstvo je v Sloveniji zelo pomembno. Naj omenim samo občino Piran, turistično najpomembnejšo občino v Sloveniji, kjer si največ ljudi kruh služi ravno s turizmom. Turizem je ena izmed najpomembnejših panog v gospodarstvu v tem trenutku, zato bi mu morali pri nas dati nov zagon." Bi lahko več naredili tudi turistični delavci? "Absolutno. Vedno je mogoče narediti še več. Vidim trud, zagnanost, ampak nekoliko premalo povezanosti in premalo skupnih ciljev."

Aerodrom Portorož nekdaj v rdečih, zdaj spet v zelenih številkah Sredstva, namenjena turizmu, bi lahko bolje razporedili, dodaja Krajnc in vnovič poudarja potrebo po povezanosti. "Če se osredotočiš na nek trg, lahko zraven promoviraš še koga. In obratno. Tukaj so odstopanja, napake, ki bi jih morali popraviti," pravi Krajnc, ki kot primer pozitivne turistične zgodbe omeni svoje podjetje, ki je v času, ko ga je prevzel, poslovalo negativno.

"Konec leta 2008 je bil Aerodrom Portorož tik pred stečajem in v veliki meri neprepoznavno letališče, odprto osem ur dnevno. Z načinom razmišljanja, s širšim gledanjem smo z ekipo začeli na novo postavljati zadeve. Če smo imeli leta 2008 12 tisoč potnikov, jih je bilo lani že 23 tisoč. Začeli smo poslovati pozitivno."

Nujno stopiti skupaj Turistični delavci lahko še veliko naredijo za naš turizem, kolege iz panoge spodbuja Krajnc. A prostora za soliranje ne more biti, turistično gospodarstvo mora stopiti skupaj. Primer? Letališče je le infrastruktura, "ki ponuja podporo glavnim igralcem, tukaj ciljam predvsem na hotelirje, gostince in druge", poudarja Krajnc.