Torek, 19. 4. 2016, 4.01
6 let, 7 mesecev
Kdo si bo danes upal izzvati Boruta Jamnika?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
Skupščina Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) danes voli novo vodstvo. Trenutni predsednik Borut Jamnik, ki končuje drugi mandat, bi lahko tokrat dobil protikandidata.
Trenutni predsednik ZNS je Borut Jamnik, šef Modre zavarovalnice, ki je tudi prvi nadzornik Telekoma Slovenije ter Cinkarne Celje. Upravni odbor je v gradivu za današnjo skupščino predlagal njegovo ponovno imenovanje.
Neuradno se je kot možni kandidat v krogih blizu združenju omenjal profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik. Ta nam je pojasnil, da je v stik z njim res stopilo več članov, ki naj bi bili nezadovoljni s stanjem v združenju - imen ni želel razkriti -, a da o kandidaturi ne razmišlja. "V času skupščine imam predavanja," nam je dejal v smehu.
Ali so v igri še kakšna druga imena, za zdaj ni znano. Skupščina se začne ob 14. uri.
Premajhna vloga zasebnih lastnikov?
Lahovnik je sicer kot nadzornik Mercatorja tudi sam član združenja, a po lastnih besedah v njem ni nikoli aktivno deloval. Kot pravi, so člani, ki so stopili v stik z njim, izrazili nezadovoljstvo zaradi premajhne vloge zasebnih lastnikov. "Moti jih predvsem to, da so vodilni v združenju povezani z državnimi institucijami, predstavnikov zasebnih lastnikov skorajda ni. Glede na očitke Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da je v Sloveniji prevelik vpliv politike v gospodarstvu, bi pričakovali, da bo v združenju večja vloga zasebnih lastnikov, kar je običajno tudi v tovrstnih združenjih v tujini," razlaga ekonomist.
Po njegovem mnenju pa gre pri trenutnem vodstvu združenja za relativno zaprt krog ljudi, zato dvomi, da lahko v delovanju združenja, ki ga Jamnik vodi osmo leto, zaveje svež veter.
"Tovrstni očitki so arbitrarni in subjektivni, po mojem mnenju namenjeni zaničljivi obravnavi združenja," na očitke odgovarja Jamnik, ki ocenjuje, da navedbe temeljijo na predsodkih. "Večina članov organov združenja ni povezana z državnimi podjetji ali z državo."
Ekonomist Matej Lahovnik pravi, da naj bi v stik z njim stopilo več nezadovoljnih članov združenja, a sam o kandidaturi za predsednika združenja trenutno naj ne bi razmišljal.
Bolj transparentna imenovanja
Jamnik sicer opaža očiten dvig kakovosti korporativnega upravljanja v Sloveniji in meni, da to nasploh ni tako slabo, kot se ga skuša prikazati. "Menim, da je toliko kritik zoper organe upravljanja in nadzora, predvsem od politike in lobistov, ker se odločitve sprejemajo avtonomno," ocenjuje in dodaja, da tudi večina mednarodnih ocen o vmešavanju politike v gospodarstvo temelji na lastnih – po njegovem mnenju precej črnogledih – ocenah Slovencev.
A vendarle v državnih podjetjih še danes pogosto vidimo, da namesto strokovnih referenc izbiro nadzornikov narekujejo strankarske kvote. Kako se s tem spopasti? Jamnik meni, da je prav to primarno poslanstvo združenja: da opozarja na pomen strokovnih referenc in tekmuje z ambicijami politike, ki poskuša svoje interese udejanjati skozi nadzorne svete družb.
Generalna sekretarka ZNS Irena Prijović pristavlja, da se je združenje v preteklosti odzivalo na slabo prakso v primeru konkretnih ravnanj organov slovenskih podjetij in njihovih delničarjev. Po njenem mnenju pa je bil dosežen določen napredek predvsem v smislu razkritij podatkov o kandidatih za člane nadzornih svetov, njihovi neodvisnosti ter postopkov imenovanj.
Generalna sekretarka ZNS Irena Prijović vidi napredek v razkrivanju podatkov o kandidatih za člane nadzornih svetov.
Ukrepi ZNS: v 10 letih ena izključitev in en javni opomin
Za disciplinski nadzor nad delom članstva v okviru združenja skrbi častno razsodišče, ki lahko kaznuje slabe prakse, kot so kršitve poslovnika združenja, kodeksa etike ali dejanja, ki škodujejo ugledu združenja. Možni ukrepi so opomin, javni opomin in v skrajnem primeru izključitev iz združenja. Postopek pred častnim razsodiščem se začne s prijavo fizične ali pravne osebe, lahko tudi katerega od organov ZNS ali pa ga razsodišče sproži samoiniciativno.
A v zadnjem desetletju, ko so bili nadzorniki pogosto na tnalu in so tudi v ZNS večkrat poudarili, da so sokrivi za klavrno stanje v podjetjih, je bilo takih ukrepov le za vzorec. Po besedah generalne sekretarke ZNS Irene Prijović so leta 2007 izrekli javni opomin Antonu Možetu, članu nadzornega sveta Intereurope, ki je imel je novinarsko konferenco na sedežu družbe, kjer je razkril razloge za svoj odstop. Na ZNS so to označili za neustrezen pristop, s tem je kršil tudi statut družbe in borzni kodeks, pojasnuje sogovornica.
Leta 2013 so izključili Dina Klobasa, ki je kot prvi nadzornik septembra 2013 prispeval odločilni glas za imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper. Klobas po mnenju ZNS ni ravnal z dolžno skrbnostjo in strokovnostjo ter je kršil načela kodeksa profesionalne etike.
V petih primerih je ZNS ugotovilo, da ni pristojno za presojanje suma slabe prakse, saj častno razsodišče ni imelo pristojnosti (ni šlo za člane združenja ali ni šlo za dejanja, povezana z njihovo funkcijo v nadzornem svetu). V enem primeru je član v času postopka iz članstva izstopil, kar je častno razsodišče presodilo za neetično ravnanje. Še dva člana sta samoiniciativno izstopila iz članstva zaradi vloženih odškodninskih tožb ali preiskav do konca teh postopkov.
Eden od kandidatov Tomaž Kuntarič je zaposlen v Gorenju.
Kuntarič o vprašljivi prihodnosti združenja
Eden od kandidatov za članstvo v upravnem odboru je Tomaž Kuntarič , nekdanji predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe, ki je danes zaposlen v velenjskem Gorenju. Kot pravi, so ga h kandidaturi povabili v združenju, sprejel pa jo je, ker je vloga združenja po njegovem mnenju pomembna kljub njegovi vprašljivi prihodnosti. "Delniških družb je vse manj, tudi vse več obstoječih se preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo z enim znanim lastnikom," pravi.
Očitkom, da se v združenju vrtijo kadri, povezani z državo, bi težko pritrdil, pravi. "Ko sem sam delal v državnih institucijah, nisem bil angažiran. V Gorenju je sicer država pomembna, a vse manjša lastnica. Ostalih kandidatov za nove člane ne poznam, v trenutni sestavi pa je po mojem mnenju raznolika skupina ljudi iz zasebnih in državnih podjetij ter iz akademske sfere."
Razkritje: Borut Jamnik je predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, katerega hčerinska družba TSmedia izdaja spletni portal Siol.net.
