Kdo se je umaknil iz boja za Gorenjsko banko

V ponedeljek se bo iztekel podaljšani rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup večinskega paketa delnic Gorenjske banke, ki obvladuje dobre štiri odstotke tržnega deleža. Odločitev o tem, komu bo banka prodana, bo znana predvidoma sredi avgusta. 

Čigave ponudbe lahko pričakujejo lastniki

Za nakup 55 odstotkov banke, ki jih med drugim prodajajo Sava, Abanka, Družba za upravljanje terjatev bank in Zavarovalnica Triglav, so zanimanje izrazili štirje ponudniki, vendar vseh v finalnem krogu najverjetneje ne bo.

• Nobenega dvoma ni, da bo ponudbo oddala AIK banka v lasti Miodraga Kostića, najbogatejšega srbskega tajkuna, ki je blizu vladajoči stranki SNS na čelu z Aleksandrom Vučićem.
• Ponudbo bo predvidoma oddal tudi ameriški finančni sklad Apollo Global Management, ki je lastnik druge največje domače banke NKBM, Poštne banke in slovenske veje Raiffeisen banke.
• Kljub drugačnim pričakovanjem se na koncu ni uresničila ideja, da bi se srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću zoperstavila fronta domačih vlagateljev – Telekom Slovenije in Kolektor Holding. Telekom Slovenije se je po nekaterih informacijah ta teden iz igre dokončno umaknil. 
• Idrijski Kolektor Holding naj bi ponudbo oddal, vendar s pogoji, za katere se pričakuje, da za lastnike ne bodo sprejemljivi.

Kaj lahko prepreči prodajo?

Kot kaže, sta v bitki za Gorenjsko banko ostala samo še dva kupca. Ključna pri odločitvi bo ponujena cena. Minimalna cena, po kateri je konzorcij pripravljen prodati banko, je okoli 300 evrov za delnico. Marca 2015 je bila namreč tržna cena delnice Gorenjske banke v prisilni poravnavi Save ocenjena na 364 evrov, likvidacijska pa na 298 evrov. 

Sredi avgusta bo znano, ali bo Gorenjska banka dobila novega večinskega lastnika. Foto: Klemen Korenjak Pod likvidacijsko ceno Sava delnic brez dvoma ne bo prodala. Glede na to, da knjigovodska vrednost delnice znaša 570 evrov, pa so pričakovanja lastnikov bistveno višja od 300 evrov za delnico. 

Dodatno k temu prispevajo tudi poslovni rezultati banke. Lani je obseg bilančne vsote povečala na 1,51 milijarde evrov in ustvarila za 13,4 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja. Njen skupni kapital je presegel 200 milijonov evrov, delež prvovrstnega kapitala (Tier 1) pa 13 odstotkov.

Neuradno: Kostić najverjetneje višje od Apolla

Koliko so pripravljeni odšteti kupci, bo sicer jasno prihodnji teden. Toda predvidevati je mogoče, da bo Miodrag Kostić ponudil višjo ceno od Apolla: 

• Po nekaterih informacijah naj bi bil Apollo pripravljen ponuditi okoli 220 evrov za delnico, vendar bo dokončna cena znana šele v ponedeljek.
• AIK banka se bo verjetno približala ponudbi 300 evrov za delnico. Mogoče bo ta znesek tudi presegla, čeprav naj bi Kostić v različnih krogih omenjal, da je pripravljen pri ceni 300 evrov za delnico tudi sam prodati svoj paket delnic. To bi lahko bil zgolj manever, s katerim bi poskušal uspavati svoje nasprotnike.

Razlika med obema ponudnikoma je že v tem, kakšen je njun dolgoročni interes. Kostić bi bil strateški lastnik, saj si želi banko s sedežem v Evropski uniji in Evropski monetarni uniji. Apollo na drugi strani bi bil finančni vlagatelj, ki poskuša s poceni nakupi povečati delež na slovenskem trgu, prestrukturirati poslovanje in v nekaj letih z dobičkom prodati svojo naložbo. 

Štartni položaj s petino delnic

AIK banka je v lastništvo Gorenjske banke vstopila v začetku lanskega leta. V dokapitalizaciji, ki jo je zahtevala Banka Slovenije, je ponudila 230 evrov za delnico in z dobrimi 12 milijoni evrov postala lastnica 14 odstotkov delnic. 

Potem ko je država lani ameriškemu skladu Apollo prodala NKBM, ta nadaljuje nakupe bank v Sloveniji. Tokrat je njegova tarča Gorenjska banka. Foto: Marko Vanovšek V vmesnem času je svoj delež z nakupi manjših paketov delnic povečala na 20 odstotkov. S tem je vstavila nogo med vrata prodajnega postopka. Vsak potencialni lastnik se mora namreč s Kostićem dogovarjati o podaji njegove petine delnic banke. Na lanski skupščini si je zagotovil tudi eno mesto v nadzornem svetu. 

Kostićevo poslovanje v davčnih oazah

Po večmesečnem postopku je Evropska centralna banka na podlagi dokumentov, ki jih je dobila od Banke Slovenije, februarja AIK banki izdala dovoljenje za povečanje deleža nad 50 odstotkov lastništva. Dovoljenje se sicer izteče konec avgusta, vendar vsebuje možnost podaljšanja še za pol leta. 

Nekateri na Banki Slovenije so imeli pri tem številne pomisleke. Več članov sveta naj bi zmotilo, da Kostić svoj imperij obvladuje prek velikega števila podjetij nabiralnikov iz davčnih oaz. To med drugim otežuje ugotavljanje izvora denarja, s katerim kupuje slovensko banko.

Iz podatkov, ki jih je pred časom pridobil Siol.net, je razvidno, da bi Kostić Gorenjsko banko obvladoval prek tako imenovanih offshore podjetij iz Švice, Nizozemske in z Britanskih Deviških otokov. 

Prodajo Gorenjske banke je sprožila prav Banka Slovenije. Savi, ki se je znašla v postopku prestrukturiranja, je zaradi slabe finančne trdnosti že lani odvzela glasovalne pravice in ji naložila odprodajo banke.