Sreda, 15. 3. 2017, 11.03
6 let, 6 mesecev
Kako je poslovala banka, ki jo želi kupiti srbski tajkun #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,68
8
Gorenjska banka, ena večjih v državi, je na razpotju.
Medtem ko so izpolnili zahteve bančnega regulatorja in se sami rešili zahtev po visoki dokapitalizaciji, so postali tarča srbskega tajkuna Miodraga Kostića, ki želi na vsak način priti do večinskega lastniškega deleža v banki.
Trenutno je na prodaj 56 odstotkov delnic Gorenjske banke, ki jih prodajajo Sava, Abanka, Telekom Slovenije, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Zavarovalnica Triglav.
Drago Kos: Kostić še ni moja stranka
Nekdanji namestnik direktorja kriminalistične policije in predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je pretekli teden zanikal neuradne informacije, da po novem svetuje Miodragu Kostiću. "Kostić ni moja stranka, bi bilo pa fino, če bi postal. Ne vem, ali se bo odločil zame," je za Delo pojasnil Kos.
Kos ima sicer z Novo Ljubljansko banko po lastnih trditvah še sklenjeno pogodbo, ki mu je prinesla skoraj 900 tisoč evrov zaslužka, a naj banka ne bi več naročala njegovih storitev. Pogodba z njegovim podjetjem R.U.R. velja do septembra letos.
Kostić je pred kratkim v pogovoru za oddajo 24UR na vprašanje, ali je tajkun, odgovoril, da je industrialec, ki je obogatel. Posredno je grozil domnevnim stricem iz ozadja, ki naj bi nasprotovali njegovemu vstopu v banko. Širitev v slovenskem bančnem sektorju je njegov osebni interes. Poudarja tudi, da ima več kot dovolj denarja za nakup Gorenjske banke.
"Znano je, da teče prodaja večinskega deleža. V tem procesu sodelujemo. Težko pa napovedujem karkoli in to, kdaj bo banka dobila novega lastnika," je na vprašanje o lastništvu odgovoril predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek. "Želimo si lastnika, ki podpira našo strategijo. To je naš osnovni motiv," je dodal. Na vprašanje o tem, kakšen interes vlada za nakup večine delnic banke, je odgovoril, da "tega v tej fazi še ne ve".
Preberite več:
- Miodragu Kostiću uspel veliki met: guverner Jazbec ni več njegova ovira
- V Frankfurtu pri Kostiću presojajo tudi tveganje za pranje denarja
- Kaj je najbogatejši Srb želel na obisku pri ministru Počivalšku?
- Kdo je srbski tajkun, ki mu v Sloveniji vrata odpira Matjaž Kovačič
Dobiček in rast poslovanja
Danes je predsednik njene uprave Andoljšek predstavil prve rezultate poslovanja v lanskem letu in ključne projekte, ki so se jih lotili zaradi izboljšanja dobičkonosnosti, doseganja srednjeročnih ciljev ter povečevanja stabilnosti.
Ključni podatki o poslovanju v letu 2016 so:
- 1,51 milijarde evrov bilančne vsote,
- 855 milijonov evrov posojil nebančnemu sektorju, kar je 18 odstotkov več kot v 2015,
- 6,3 milijona evrov čistega dobička (po oslabitvah in rezervacijah),
- 201 milijon evrov kapitala, kar je devet odstotkov več kot v 2015,
- kapitalska ustreznost znaša visokih 17,9 odstotka,
- delež slabih posojil: 11,3 odstotka.
"Rešili smo se brez zunanje pomoči. Najprej smo sami pogledali zadevo in pripravili načrt. Pregledali smo dobro tretjino nedonosnih posojil in redno poročali Banki Slovenije. Na podlagi ugotovitev finančnih in pravnih forenzikov smo sprejemali odločitve," je pojasnil direktor za skladnost poslovanja Božo Jašovič. "V petih primerih tečejo pravdni in (pred)kazenski postopki. Zdaj sproti gledamo, kaj gre narobe. Uvedli smo linije za poročanje o prevarah in zlorabah," je dodal.
Vstopili na lizinški trg
Gorenjska banka je konec lanskega leta obvladovala 4,1 odstotka domačega bančnega trga.
Predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek
Med pomembnejšimi projekti je Andoljšek izpostavil uvrstitev med vodilne slovenske ponudnike lizinga vozil in opreme, potrojen obseg kreditnega portfelja pri faktoringu, rast poslovanja kljub hudi konkurenci, širitev ponudbenega portfelja na alternativne varčevalne produkte in spletno platformo za podjetnike.
"Smo edina banka, ki slovenskim podjetjem ponuja podporo v poslovanju z Iranom," je poudaril Andoljšek.
V letu 2013, torej letu sanacije bank, je delež prvovrstnega kapitala banke (Tier 1) znašal 13,4 odstotka. Lani je dosegel skoraj 19 odstotkov. Celoten potencialni kapitalski primanjkljaj, ki ga je Banka Slovenije ugotovila s stresnimi testi leta 2013 (328 milijonov evrov), je banka odpravila z različnimi ukrepi:
- 13-milijonsko dokapitalizacijo,
- dodatnimi slabitvami portfelja,
- racionalizacijo porabe kapitala,
- prodajo lastniških vrednostnih papirjev ...
Delež slabih posojil se je znižal s 433 milijonov evrov v letu 2013 na 195 milijonov evrov konec lanskega leta.
Lansko leto je bilo sicer za Gorenjsko banko po daljšem obdobju prvo, v katerem so se lahko v celoti osredotočili na opravljanje svojega primarnega poslanstva in na poslovno prihodnost banke.
8