Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
14. 11. 2023,
14.20

Osveženo pred

5 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,06

Natisni članek

digitalizacija konferenca GZS

Torek, 14. 11. 2023, 14.20

5 mesecev, 2 tedna

6. konferenca GoDigital

Kakšni so gospodarski potenciali umetne inteligence?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,06
Konferenca goDigital | Nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta je prejelo podjetje MEDIUS d.o.o. za projekt Frodo AI – Implementacija programske rešitve za detekcijo zavarovalniških prevar s pomočjo strojnega učenja. Nagrado je prevzel direktor Viktor Brajak. | Foto Tadej Kreft

Nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta je prejelo podjetje MEDIUS d.o.o. za projekt Frodo AI – Implementacija programske rešitve za detekcijo zavarovalniških prevar s pomočjo strojnega učenja. Nagrado je prevzel direktor Viktor Brajak.

Foto: Tadej Kreft

Umetna inteligenca omogoča doseganje pred kratkim še nepredstavljivih ravni digitalnega poslovanja, inovativnosti in konkurenčnosti. A hkrati prinaša tudi nove nevarnosti zaradi obsega podatkov in informacij, ki ji jih damo na razpolago. Ravno zato je pravilno upravljanje s podatki postala nuja, ki lahko odloča o konkurenčnem položaju tako posameznega podjetja kot gospodarstva kot celote, so se strinjali udeleženci 6. konference GoDigital v organizaciji Združenja za informatiko in telekomunikacije GZS. Najboljši digitalni projekt leta je projekt Frodo AI podjetja Medius. 

"Gospodarska zbornica Slovenije odločno podpira vsa področja digitalizacije in digitalne preobrazbe slovenske družbe," je uvodoma izpostavila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Brez digitalizacije ne bo zelenega prehoda in brez ustreznega znanja in kompetenc s področja informacijske in komunikacijske tehnologije bodo slovenska podjetja izgubila boj s konkurenčnimi podjetji iz bolj razvitega dela sveta.

Slovenija si je v nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje po njenih besedah večinoma postavila cilje, ki so usklajeni s cilji EU. Vprašanje pa je, ali so glede na predvidene ukrepe uresničljivi. Gospodarstvu je namreč namenjenih daleč premalo sredstev. Še posebej za mala in srednje velika podjetja, ki na področju digitalne zrelosti zaostajajo. Prav tako ni jasno, kako doseči ciljno število strokovnjakov IKT. Nahtigalova pogreša tudi večjo podporo prekvalifikacijam že zaposlenih strokovnjakov, v splošnem pa predvsem "ukrep uvajanja obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, ki je dolgoročno nujen ukrep, sicer bomo mladim v Sloveniji onemogočili enakovreden boj za delovna mesta prihodnosti – ne samo v poklicih IKT, temveč na splošno".

Frangež: Vstopili smo v obdobje največjih sprememb v zgodovini

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež vidi največjo dodano vrednost v dobri ekosistemski povezanosti kot podpori sodelovanju gospodarstvenikov, ki izkoriščajo priložnosti pri uporabi in obdelavi podatkov. Ta ekosistem skupaj gradijo ZIT, GZS, IKT mreža in druge iniciative. Frangež meni, da smo vstopili v obdobje največjih gospodarskih sprememb v človeški zgodovini, ki bodo definirale nove poražence in zmagovalce časa. Evropski industrijski model, ki je doslej temeljil na poceni delovni sili, denarju in energiji, je po njegovih besedah sredi radikalnih sprememb in potrebuje načrt, da si povrne veljavo, ki jo je imelo evropsko gospodarstvo pred 15 leti. Prepričan je, da Slovenija lahko najde svoj prostor v tem hitro spreminjajočem se okolju.

Konferenca goDigital | Foto: Tadej Kreft Foto: Tadej Kreft "Vsi se strinjamo, da je treba izkoristiti priložnosti časa za hitro napredovanje," je dejal, a poudaril, da potrebujemo tudi soglasje, kako do tega priti: "Ni čas za to, da politika naredi manj. Zdaj je čas, da politika in vsi mi naredimo več. Potrebujemo okrepljen ekosistemski pristop, visoko soglasje o ciljih in čim višje soglasje o tem, kako do teh ciljev priti."

Šutanovac: Upamo, da pravila ne bodo omejevala inovativnosti

Evropska komisija v politiki digitalnega desetletja uvaja regulativo in različne ukrepe, ki odpirajo enotni evropski podatkovni trg in bodo poenostavili poslovanje med državami z enotnimi standardi ter trg odprli za širšo uporabo podatkov, hkrati pa omogočili tudi njihovo pravičnejšo uporabo. "S tem se odpirajo številne nove priložnosti za podjetja, da bodo lahko v globalni tekmi bolj konkurenčna, hkrati pa upamo, da pravila ne bodo omejevala inovativnosti, ki jo prav tako zelo potrebujemo. Pomemben del te zgodbe bodo tudi skupni evropski podatkovni prostori na zanimivih področjih, kot so pametna mesta, mobilnost, logistika, zdravstvo, proizvodnja in druga," je dejal direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije Nenad Šutanovac.

Izpostavil je pobudo združenja za informatiko in telekomunikacije "Umetna inteligenca za Slovenijo (ai4si)", ki je letos izdala "Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja". "Na odličnih temeljih lahko gradimo svoje ambicije – zato smo na združenju vzpostavili slogan 'Slovenija - Premier Hub for Data and AI Innovation', ki smo ga že uporabili pri skupinski udeležbi na svetovnem sejmu s področja informatike Gitex v Dubaju pretekli mesec," je še dodal Šutanovac.

Na okrogli mizi so govorci razpravljali o tem, kako izkoristiti moč podatkov in umetne inteligence za ustvarjanje poslovne vrednosti.

Ne spreglejte