Petek, 5. 2. 2016, 14.09
7 let, 9 mesecev
Kakšna je dodana vrednost podjetniških inkubatorjev?
Znanje, podjetnost in inovativnost so ključni nosilci gospodarskega razvoja. Inovativni podjetniki, ki znajo svoje ideje spremeniti v poslovne priložnosti z globalnim tržnim potencialom, postajajo pomembna gonilna sila razvoja tudi slovenskega gospodarstva.
Pomemben del slovenskega inovativnega okolja so podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter tehnološki parki, ki spodbujajo nastajanje novih podjetij. Zlasti tistih zagonskih podjetij oziroma startupov, ki so pomembni za večjo konkurenčnost, višjo dodano vrednost in enakomernejši regionalni razvoj podjetništva.
Podjetniški inkubatorji so namenjeni predvsem mladim podjetnikom v zagonski fazi razvoja. Medtem ko so inkubatorji namenjeni vsem dejavnostim, so tehnološki parki osredotočeni na visokotehnološka podjetja. Podjetniški pospeševalniki startupom pomagajo, da čim prej lansirajo svoj produkt, v zameno pa prejmejo manjši delež od zaslužka podjetja ali manjši odstotek lastništva.
V zadnjih treh letih so bili iz državnega proračuna financirani le trije univerzitetni inkubatorji v skupnem znesku 650 tisoč evrov, so nam sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Rezultat triletne državne podpore je bilo 350 novih podjetniških zamisli študentov. V univerzitetne inkubatorje je bilo vključenih 85 novih podjetij, ki so skupaj ustvarila 81 novih delovnih mest.
Ali imamo podjetniških iniciativ preveč in kakšna je njihova dodana vrednost?
Tudi če zgodba na koncu ni uspešna, se mladi v inkubatorju vendarle veliko naučijo," pravi Dejan Roljič iz zasebnega ljubljanskega pospeševalnika ABC Accelerator, kjer so za slovenske startupe do zdaj zbrali okoli tri milijone evrov investicij.
Roljič ostro zavrača trditve, da je inkubatorjev v Sloveniji preveč. Bolj se mu zdi pomembno to, kateri je boljši oziroma slabši. Pravi, da ima vsaka država na začetku ogromno inkubatorjev. Njihovo število se začne zmanjševati takrat, ko je ekosistem močnejši, hkrati pa se povečuje število pospeševalnikov.
Kolikor vem, v Sloveniji še ni nobenega zasebnega inkubatorja, temveč se vsi financirajo z javnimi sredstvi. Prvi zasebni inkubator bo zagotovo postavil standarde preostalim javnim inkubatorjem, saj je ravnanje z zasebnim kapitalom precej drugačno," napoveduje Roljič.
Poudarja še, da se vedno več podjetij, ki razumejo koncept inovacij, odloča za lastne inkubatorje znotraj podjetja.
Pove, da pozna precej zaposlenih v slovenskih inkubatorjih, ki so izjemno zavzeti za mentorstvo startupov.
"Povsem razumljivo je, da jih financirajo lokalne skupnosti. Namesto da občine sredstva namenjajo za socialne transferje mladim, raje podpirajo podjetništvo. Zagotovo jim je v interesu, da mlade, ki ustvarjajo dodano vrednost in s tem prispevajo davke, zadržijo v lokalnem okolju," pravi Bertoncelj.
Vse več inkubatorjev pri svojem delu uporablja priročnik Delaj vitko, po katerem se ravna ves podjetniški svet, tudi velike korporacije. Slovensko elektronsko izdajo sta omogočila Samo in Iza Login iz podjetja Outfit7, brezplačno e-knjigo pa si je v manj kot dveh letih preneslo skoraj osem tisoč podjetnih posameznikov.
"Če bi sam iskal ekipo za svoj startup, bi iskal posameznike, ki so bili že večkrat neuspešni pri svojih projektih. Prav ti imajo največ znanja in so največ vredni. Neuspeha namreč v inkubatorjih ni; lahko ti le uspe ali pa se nekaj novega naučiš. Naslednjič iste napake ne boš ponovil," o neuspešnih zagonskih projektih razmišlja Bertoncelj.
Dodaja, da nekatera najnaprednejša svetovna podjetja pravzaprav slavijo neuspeh.
"V ZDA je na primer znan primer podjetja s tisoč zaposlenimi, ki je ustanovilo ločeno podjetje z manjšo ekipo, ki se je na ravni procesov dela in razvoja ukvarjala z najbolj norimi zamislimi. Zakaj? Da so naredili čim več napak in jih tako niso ponavljali v svojem 'resnem' podjetju," še ponazori Bertoncelj, ki je predvsem mentor procesov inoviranja v večjih, že uveljavljenih organizacijah.