"Vladne službe se obesijo kot pijavke, svoje napake in nesposobnost prevalijo na upravičence"

Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije je začel nastajati leta 2011 na prostoru nekdanje opuščene industrijske cone v Kranju z namenom zagotavljanja do podjetnikov prijaznega in spodbudnega okolja z dostopom do informacijske infrastrukture, tehnologij in kompetenc ter stikov s tujimi trgi, ki si jih sami ne bi mogli privoščiti oziroma jih zlahka ustvariti. S svojim delovanjem so že dosegli drugo mesto med vsemi slovenskimi podjetniškimi inkubatorji in tehnološkimi parki.

Pri ustvarjanju centra so sodelovali in še vedno sodelujejo Iskratel, Tehnološki park Ljubljana, Borea, Zavod Tehnološka mreža in Ustanova Sintesio. Prenovili so tamkajšnje dotrajane stavbe ter ustvarili 9.800 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, kjer je svojo priložnost za rast in razvoj dobilo in izkoristilo več kot 50 podjetij in kjer so odprli 200 novih delovnih mest, večinoma z visoko dodano vrednostjo. Sprva odobrena prenova je po večkratnih potrditvah in koncu postala nedopustna Toda prav danes jim bo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo unovčilo bančno garancijo za 2,4 milijona evrov, češ da so sredstva za gradnjo porabili neustrezno. Morali bi zrušiti propadajočo stavbo in zgraditi novo, ne pa obnavljati obstoječe, so jim, kot pravijo družbeniki, pojasnili na ministrstvu, ob sklicevanju na za ministrstvo nezavezujoče mnenje Urada za nadzor proračuna, brez mnenja pristojnih evropskih ustanov.

Ministrstvo vztraja pri unovčitvi bančne garancije, čeprav je bila obnova potrjena in hkrati, kot utemeljujejo družbeniki, tudi ekonomsko veliko učinkovitejša kot gradnja nove stavbe. Nad njihovim pojasnilom so v kranjskem razvojnem centru zgroženi, saj zatrjujejo, da je bila celotna prenova, vsak njen del in postavka, opredeljena v poslovnem načrtu (kliknite na zgornjo sliko za povečavo), ki ga je ministrstvo potrdilo tudi z vsemi šestimi vmesnimi poročili. "Spoštovali smo vse sprejete in potrjene pogoje, ko so jih spremenili, pa so kaznovali nas" "Če bi ministrstvo menilo, da poslovni načrt ni skladen z razpisom in veljavnimi predpisi, bi moralo poslovni načrt takoj zavrniti in hkrati tudi ne skleniti pogodbe z nami," je dejal direktor Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije Roman Kužnar.

Ne razumejo, kako je mogoče, da tisto, kar je bilo sprejeto in potrjeno, zdaj ni več v redu. Če se je res zgodila napaka, o čemer sicer dvomijo – po njihovih izkušnjah z evropskimi uradi so ti v takih primerih obnovam dotrajanih prostorov naklonjeni –, tega slovenska birokracija ne bi smela prenesti na upravičence, ki so vse delali skladno s postavljenimi in sprejetimi pogoji. "Spoštovali smo vse sprejete in potrjene pogoje, ko so jih spremenili, pa so kaznovali nas."

Napovedujejo tudi kazenske ovadbe za malomarnost "Vladne službe se obesijo kot pijavke, svoje napake in nesposobnost prevalijo na upravičence," je dogajanje komentiral Željko Puljić, prvi mož družbe Iskratel, največjega naložbenika kranjskega Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije. Skupaj s preostalimi družbeniki je napovedal, da bodo svoje interese varovali po vseh mogočih zakonitih poteh: "Infrastruktura je ostala, za vsak evro evropskega denarja smo dodali dva svoja, zdaj pa so nam ta denar pobrali. Poleg tožbe za vso neposredno in razumno posredno škodo bomo zaradi malomarnosti kazensko ovadili vse, ki so pripeljali do te absurdne situacije."

"Tudi tokrat bodo napake in nesposobnost nekaterih uradnikov drago plačali davkoplačevalci" Razvojni center v Kranju bo tudi po tem, ko mu bodo slovenski uradi odvzeli evropska sredstva, še naprej posloval nemoteno, pa tudi prijavam na prihodnje podobne razpise se ne bodo odpovedali. "Vsekakor bomo pri vseh naslednjih razpisih, na katere se bomo prijavili, zahtevali revizijo razpisnih pogojev in zagotovila, da je vse skladno z evropskimi pogoji," je še povedal Puljić.

Prepričan je o pozitivnem izidu sodnega spora, za katerega se zaveda, da bo dolgotrajen in drag, obenem pa obžaluje, da bodo "tudi tokrat napake in nesposobnost nekaterih uradnikov drago plačali davkoplačevalci." Morda tudi dvojno, kajti v Iskratelu, kot je še povedal, ne izključujejo možnosti, da bi dejavnost in podjetje preselili v tujino, s čimer bi državni proračun utrpel nezanemarljive izpade davčnega denarja, še več naših možganov pa našlo kruh onstran državne meje.