Kako primorska burja obrača stališča Petra Gašperšiča

"Mislim, da je glede nujnosti drugega tira škoda izgubljati besede. Mislim, da nam je že vsem jasno, da je drugi tir nujen. Tovrstne razprave so zato danes neproduktivne," je včeraj poslancem na odboru za infrastrukturo, sklicanem na temo drugega tira, dejal minister Peter Gašperšič, ki je pred začetkom ministrovanja poslancem dejal, da drugega tira, kot je trenuno zasnovan, ne potrebujemo še 30 ali 40 let.

Nadzornik Luke: Ta vlada ne bo zakopala lopate Po mnenju Mladena Jovičiča, predstavnika sindikata žerjavistov Luke Koper in nadzornika Luke, je edini cilj trenutne vlade zavlačevanje s projektom. "Verjetno trenutno ni človeka v slovenski politiki, ki ne bi bil za drugi tir, a po našem mnenju se aktualna vlada projekta loteva s figo v žepu. Menim, da Cerarjevi ne bodo zakopali lopate za ta projekt," pravi.

Strinja se, da je treba dobiti realno oceno višine potrebne naložbe, poiskati možnosti za racionalizacijo, a vse to se dela prepozno, pravi. "Minister Gašperšič bi moral to narediti ob začetku mandata, ne pa po dveh letih," pravi o zdaj naročeni reviziji projekta (direkcija za infrastrukturo do 18. marca zbira ponudbe revizorjev, ki bi prevetrili ekonomiko projekta).

Meni, da je tudi po njegovem precej napihnjena ocena vrednosti projekta le sredstvo za odmikanje začetka del. Kitajci so pred dvema letoma ponujali, da drugi tir zgradijo za tretjino današnje ocenjene višine naložbe. Jovičič meni, da sprejem takšne ponudbe zavirajo interesi zahoda in Kopru konkurenčnih luk.

Vprašanja in odgovori o drugem tiru Se sprašujete, ali drugi tir potrebujemo ali ne? Nič nenavadnega, saj si celo številni strokovnjaki še vedno niso enotni, ali je naložba upravičena in potrebna ali ne. Odprte dileme smo strnili v sedem točk.

1. Koliko smo že dali za projekt Drugi tir? Čeprav na območju med Divačo in Koprom še ni bila zakopana lopata, smo v drugi tir do začetka tega leta vložili 49 milijonov evrov. Denar je šel med drugim za izdelavo projektne dokumentacije (28 milijonov evrov), za raziskave in študije v okviru priprave projekta (8 milijonov evrov) ter pridobivanje zemljišč (6 milijonov evrov). Podana je vloga za gradbeno dovoljenje, ki ga minister pričakuje do konca marca.

2. Kaj se trenutno dogaja? Vlada se je odločila za ustanovitev projektnega podjetja, ki naj bi v okviru javno-zasebnega partnerstva izpeljalo projekt. Do konca junija naj bi bil sprejet zakon, ki bi določal okvire delovanja podjetja.

Na odprta vprašanja glede upravičenosti gradnje železnice med Divačo in Koprom bo poskušala odgovoriti nova revizija, ki jo je naročila vlada. Revizor naj bi podal "končno" oceno vrednosti naložbe, preveril možnosti za racionalizacijo in pocenitve projekta. Rok za oddajo ponudb je 18. marca, ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, pa naj bi že do konca junija vladi poročalo o izsledkih. A ta rok se bo verjetno premaknil, saj bodo imeli revizorji pet mesecev časa za izvedbo naročenega.

Ministrstvo pripravlja tudi dokumentacijo za mednarodni razpis za pridobitev zasebnih vlagateljev, ki naj bi ga objavili še letos. Do konca leta namerava pripraviti dokumentacijo za prijavo projekta za financiranje prek evropskih sredstev. 3. Kdaj bi lahko začeli graditi? Minister optimistično pričakuje, da naj bi se gradnja začela prihodnje leto.

4. Ali je trenutna uradna ocena vrednosti naložbe (1,3 milijarde evrov) realna? Odgovor naj bi dala uvodoma omenjena revizija. Minister Gašperšič je v 5. februarja objavljenem intervjuju za GZS sicer dejal: "Ali je vrednost projekta mogoče znižati, je zdaj nehvaležno ugibati. Po zelo grobih ocenah je mogoče z opustitvijo reševalnih servisnih predorov in z drugimi poenostavitvami prihraniti od 200 do 250 milijonov evrov."

Če se bo izkazalo, da je projekt z določenimi poenostavitvami dejansko mogoče zgraditi z manj sredstvi, bo po ministrovih besedah potrebna sprememba projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja, a to naj ne bi zamaknilo projekta, je minister včeraj po poročanju STA dejal poslancem.

5. Kdo bo plačal? Vlada predlaga, da bi bilo projektno podjetje sprva v stoodstotni državni lasti, potem pa bi na mednarodnem razpisu pridobili zasebnega vlagatelja, ki bi podjetje dokapitaliziral. Država naj bi vložila do 250 milijonov evrov. Minister meni, da bo treba čim večji delež pridobiti od podjetij, ki bodo tir uporabljala: pričakujejo večji priliv iz naslova plačil po koncesijski pogodbi in dividend (torej izplačila dobička) Luke Koper ter uporabnine za železniško infrastrukturo, ki jo plačujejo Slovenske železnice.

Poleg tega pričakujejo, da bi lahko dobili okrog 300 milijonov evrov evropskih sredstev. Preostalo pa naj bi zagotovil zasebni vlagatelj, ki bi dobil tudi koncesijo za upravljanje obstoječega tira ter gradnjo in upravljanje dodatnih pretovornih zmogljivosti (torej tretjega pomola) v Luki Koper, je napovedal Gašperšič. 6. Ali in koga bi lahko zanimala gradnja drugega tira? Po navedbah ministrstva naj bi zanimanje kazala logistična podjetja ter tudi investicijski vlagatelji (torej skladi), ministrstvo naj bi interes za vlaganja preverjalo tudi pri srednjeevropskih državah. V intervjuju za GZS je Gašperšič dejal, da se pogovarjajo z madžarsko vlado. Sindikalist Jovičič pa na drugi strani meni, da napovedi o zasebnem partnerju niso realne, saj da bi bila naložba za zasebni kapital donosna le, če jim država hkrati proda še Luko. "V Avstriji pravkar gradijo tir do Trsta. Tam se ni niti enkrat postavilo vprašanje zasebnega kapitala," pristavlja.

7. Kdo "pije"? Drugi tir bo prinesel koristi predvsem Luki Koper, kjer leta poudarjajo, da je del proge, kjer bi potekal drugi tir, ozko grlo in cokla hitrejšemu razvoju Luke. "Z rastjo prometa Luke Koper bi se povečal tudi pretovor Slovenskih železnic. Drugi tir bi tudi logistom skrajšal čas in znižal stroške pretovor."

8. Je naložba v drugi tir upravičena? Imate občutek, da ne veste, ali drugi tir potrebujemo ali ne? Nič nenavadnega, saj si celo številni strokovnjaki še vedno niso enotni, ali je naložba upravičena in potrebna ali ne.

Minister Gašperšič je že večkrat izrazil mnenje, da – kot je v lanski študiji ocenil tudi OECD – drugi tir ne bo dovolj za rast Luke. Ta bo po njegovi oceni za podvojitev tovora na 40 milijonov ton potrebovala za milijardo evrov dodatnih vlaganj.

Jovičič pravi, da milijarda naložb, sploh ob trenutni rasti pretovora, za Luko Koper ne predstavlja težav. "Do leta 2030 že zdaj načrtujemo za 800 milijonov evrov naložb, če bo potrebno, jih bomo dodali za 200 milijonov evrov," meni.