Kako lahko Slovenija postane vodilna na področju digitalizacije?

Na današnji razpravi o digitalizaciji, ki jo je organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS, so ugotavljali, da danes zmagujejo podjetja, ki znajo z uporabo informacijskih tehnologij ustvarjati vrhunsko uporabniško izkušnjo in učinkovito prilagajati poslovne modele. Slovenija za nov razvojni pospešek ne more računati na tradicionalne pospeševalce razvoja, ima pa vse možnosti, da za motor prihodnje gospodarske rasti uporabi digitalizacijo, so se strinjali.

Priložnosti za digitalizacijo še veliko

Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, je dejal, da je bila Slovenija po indeksu DESI (Digital Economy and Society Index) v lanskem letu na 15. mestu. Zadnje poročilo z naslovom Vzpon digitalnih izzivalcev: Kako lahko digitalizacija postane prihodnji gonilnik rasti za srednjo in vzhodno Evropo, kaže delno nazadovanje pri posameznih kazalnikih.

Po njegovem prepričanju ni dovolj, da smo v povprečju EU, temveč "moramo ciljati višje in se primerjati z najboljšimi na tem področju". Velika podjetja so že relativno dobro digitalizirana, srednje velika nekoliko manj, najmanj pa mala podjetja, zato so priložnosti za korak naprej toliko večje.

V letu 2017 je več kot štiri tisoč mladih zapustilo Slovenijo. Krepitev digitalizacije lahko zato po njegovem mnenju prispeva k oblikovanju atraktivnejšega poslovnega okolja in zadržanju mladih v Sloveniji oziroma k njihovi odločitvi za vrnitev v našo državo.

Slovenskim delavcem manjka digitalnih kompetenc

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc digitalizacijo vidi kot eno ključnih orodij, ki mora in bo prispevalo k bistvenemu dvigu dodane vrednost ter s tem k boljšemu položaju podjetij in višjemu življenjskemu standardu v Sloveniji. Zaposlenim v Sloveniji po njenih besedah namreč manjka ne le digitalnih kompetenc, o čemer sicer poročajo tudi v drugih državah, temveč zaostajamo tudi na področju osnovnih kompetenc funkcionalne pismenosti.

Digitalizacija kot gonilo gospodarske rasti

Soavtor poročila Milan Mirjanič iz McKinsey & Company ocenjuje, da bi digitalizacija slovenskemu gospodarstvu lahko zagotovila dodatnih 2,1 milijarde evrov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2025. "Digitalizacija lahko postane prihodnje gonilo gospodarske rasti za Slovenijo prek povečanja konkurenčnosti z digitalno transformacijo javnega in zasebnega sektorja (npr. z uvajanjem digitalnih orodij), razvojem digitalnih in mehkih veščin prebivalstva in zaposlenih, podporo inovacijam in uvajanjem pametnih rešitev," je dejal.

O izsledkih študije in priložnostih, ki jih Slovenija ima na področju digitalizacije za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti, so na okrogli mizi razpravljali predstavniki gospodarstva in države. Diskusija je potekala o ključnih iniciativah, ki jih institucije lahko izvedejo v podporo digitalizaciji gospodarstva in družbe, tako kratkoročno kot dolgoročno.

Strinjali so se, da mora Slovenija, če želi postati vodilna na področju digitalizacije, bistveno podpreti uporabo digitalnih orodij ter storitev v zasebnem in javnem sektorju. Podpreti mora tudi razvoj digitalnih in mehkih veščin tako v celotnem izobraževalnem sistemu kot v vseživljenjskem izobraževanju in prekvalifikaciji zaposlenih.

Nujna pa je tudi večja podpora inovacijam, razvoju podjetništva in dodatno olajšanje digitalnega poslovanja.