Kaj za vas pomeni, da bo ECB začela odkupovati obveznice? (video)

Draghi je novinarski konferenci sporočil, da bo Evropska centralna banka (ECB) odkupovala 60 milijard evrov državnih obveznic na mesec, kar je nekoliko več od pričakovanj. Vse do septembra 2016, po potrebi pa tudi pozneje. Odkupovala bo samo naložbene obveznice, to je obveznice z boniteto najmanj BBB. Grških tako ne bo med njimi.

Draghi je spomnil, da je gospodarska rast v območju evra šibka in da jo med drugim ovira visoka stopnja brezposelnosti. Čeprav obstaja tveganja za dodatno poslabšanje razmer, Draghi meni, da bi se morala po danes napovedih ukrepih zmanjšati.

Kaj pomeni ukrep kvantitativnega sproščanja? Ko se ECB odloči za ukrep kvantitativnega sproščanja oziroma obsežnega odkupovanja obveznic evrskih držav, ne tiska novega denarja, temveč samo zamenja finančna sredstva iz gospodarstva za denar. ECB obveznice večinoma odkupuje od bank, te pa ta denar namenijo za kreditiranje podjetij in občanov ali pa ponovne nakupe državnih obveznic. Povpraševanje bi se moralo s tem povečati, posledično pa cene izdelkov in storitev prenehajo padati. S tem želi ECB spodbuditi okrevanje gospodarstva in predstavlja zgodovinski dogodek.

To si lahko lažje predstavljamo na primeru premoženja posameznika, ki je na primer vredno 100 tisoč evrov. Ta znesek vključuje nepremičnino, avtomobil, počitniško hišico in deset tisoč evrov prostega denarja v slovenskih obveznicah. Če bi ECB res tiskala nov denar, kot je večina zmotno prepričanih, bi ukrep kvantitativnega sproščanja pomenil, da se je premoženje posameznika z odkupom deset tisoč evrov obveznic z zajamčenim donosom povečalo na več kot 100 tisoč evrov, kar bi povzročilo inflacijo. A temu ni tako. Vse, kar se zgodi, je, da se teh deset tisoč evrov v obveznicah zamenja za denar pri centralni banki. Posameznik zaradi tega manevra efektivno ni nič na boljšem, kvečjemu malo na slabšem. Od denarja namreč posameznik ne prejema obresti.

Tu se torej kaže dejanski učinek kvantitativnega sproščanja, ko mora posameznik razmisliti, kaj bo s prejetim denarjem naredil. Potrošil ga ne bo, ampak bo z njim iskal novo naložbo. Po vsej verjetnosti bo kupil nove obveznice, kar posledično pomeni, da bodo zahtevani donosi na obveznice še dodatno padli. To povzroči efektivno nižanje zahtevanih donosov, država pa se lahko ceneje zadolžuje. Ko zahtevani donosi obveznic padejo na najnižjo raven, kot trenutno velja pri švicarskih ali nemških obveznicah, se bo posameznik odločil za nakup obveznic bolj tveganih držav, na primer Grčije.

Kvantitativno sproščanje neposrednega vpliva na gospodarstvo kot tako nima.