Kaj prinaša interventni zakon za odpravo posledic žleda

Zakon poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov in prinaša posebno ureditev za določanje katastrskega dohodka. Naravna nesreča v obliki žleda med 30. januarjem in 10. februarjem je po oceni vlade povzročila enega najobsežnejših škodnih dogodkov v zadnjih desetletjih. Praktično vsa družbena, gospodarska in naravna področja so utrpela velike izgube.

Predlog zakona zato prinaša nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe za odpravo posledic žleda, ki je prizadel Slovenijo. Predlog zakona prinaša tudi podlago za povračilo neposredne škode in dodelitev državnih sredstev pri posameznem oškodovancu.

Zagotavljanje proračunskih sredstev Sredstva za odpravo posledic žleda se bodo zagotovila iz državnega proračuna in iz sredstev Solidarnostnega sklada EU. V proračunu za leto 2014 se za prvo odpravo posledic žleda zagotovi 13 milijonov evrov. Ob pripravi predlogov proračunov za naslednja leta morajo pristojna ministrstva prednostno zagotoviti zadostna sredstva za sanacijo škode.

Začasni ukrepi v zvezi z odpravo posledic žleda Postopki državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic, se bodo izvajali prednostno. Odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči in niti ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, imajo možnost 50-odstotnega povračila trošarin.

Odpravljanje škode v gospodarstvu Oceno škode v gospodarstvu bo pripravilo ministrstvo za gospodarstvo. Ne glede na predpise, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč, bodo oškodovanci oceno škode prijavili na obrazcu, ki ga bo ministrstvo objavilo na svoji spletni strani. Na podlagi ocene škode bo Geodetska uprava RS spremenila vrednosti nepremičnin po uradni dolžnosti, na način kot to ureja zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Obnova infrastrukture in sanacija gozda Za potrebe obnove gospodarske infrastrukture in drugih objektov lastniki ne bodo potrebovali gradbenega dovoljenja. Obnova objekta po tem zakonu obsega vsa dela, ki omogočajo vzpostavitev gospodarske infrastrukture in drugih objektov v stanje, ki omogoča njihovo uporabo in obratovanje, pri čemer je za objekte gospodarske infrastrukture dopustno uporabiti tudi drugo tehnično rešitev kot pri prvotno zgrajenem objektu.

Pri ostalih objektih pa se obnova po tem zakonu izvede tako, da se glede na prvotno zgrajeni objekt ne spremeni njihova namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje. Za potrebe obnove objektov gospodarske infrastrukture se šteje, da so dela izvedena v skladu s prostorskimi akti, tudi če so dela, potrebna za njihovo obnovo, izvedena znotraj območja varovalnega pasu prvotnega objekta gospodarske infrastrukture.

Investitor načrtovane gospodarske infrastrukture, ki je za gradnjo pridobil gradbeno dovoljenje pred 31. januarjem 2014, pa gradnja zaradi posledic naravne nesreče po tem zakonu ni mogoča, lahko zahteva podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja skupaj za obdobje treh let.

Investitor načrtovane gospodarske infrastrukture lahko zahteva podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja tudi v primeru, če je bilo gradbeno dovoljenje že podaljšano. Lastniki zemljišč ob prometni ali energetski infrastrukturi in zemljišč, po katerih poteka energetska ali prometna infrastruktura, morajo upravljavcem prometne oziroma energetske infrastrukture dopustiti dostop do infrastrukture in izvedbo sanitarne sečnje in drugih varstvenih del.

Zaradi izvajanja sanacijskih ukrepov za odpravo posledic žleda v gozdovih bo uporabnikom in vzdrževalcem gozdnih prometnic dovoljena vzpostavitev prevoznosti na teh prometnicah tako, da se odstranijo ovire in popravijo poškodbe, posekano drevje pa se izdela v gozdne lesne sortimente, ki se zložijo ob prometnico. O aktivnostih v zvezi z ukrepi iz tega člena je treba obveščati Zavod za gozdove Slovenije.

Če je gozd zaradi posledic žleda tako poškodovan, da je za njegovo obnovo treba izdelati sanacijski načrt in je spravilo lesa mogoče izvesti le z gradnjo gozdne vlake, se šteje, da je priprava oziroma gradnja gozdne vlake nujna. Zavod za gozdove Slovenije lahko za določitev varstvenih del izda več lastnikom gozdov na delu območja ukrepov iz tega zakona skupaj eno odločbo.

Ukrepi za preprečevanje namnožitve in zatiranje škodljivcev Lastniki gozdov morajo redno spremljati oziroma zagotoviti spremljanje stanja poškodovanega gozda zaradi odkrivanja žarišč podlubnikov najmanj ob koncu zime in ob začetku poletja. V obdobju od 1. aprila do 31. oktobra (obdobje poletne sečnje) morajo spremljati oziroma zagotoviti spremljanje stanja gozdov s poškodovanimi iglavci enkrat mesečno.

Spremljanje stanja poškodovanega gozda je potrebno zlasti pri poškodovanih sestojih iglavcev, ki imajo več kot 50-odstotno zastopanost iglavcev v lesni zalogi, ter sestojih, v katerih so bila v preteklem letu odkrita žarišča podlubnikov. Zavod za gozdove lastniku gozda, ki ni izvedel ukrepov za zatiranje podlubnikov, do izvedbe ukrepov ne izda novih odločb za možni posek.

Posebnosti pri ugotavljanju katastrskega dohodka in odpisu prispevkov Oprostitev plačila katastrskega dohodka se lahko uporabi za parcele gozdnih zemljišč, ki jih je prizadel žled v takšnem obsegu, da je gozd uničen v celoti in je zavod za gozdove odredil obvezno obnovo gozda s sajenjem.

Za parcele gozdnih zemljišč, na katerih je zaradi žledu nujna sanitarna sečnja v obsegu, ki znaša več kot 50 odstotkov desetletnega možnega poseka, se katastrski dohodek v obdobju desetih let od leta naravne nesreče zniža za odstotek poškodovanosti.