Kaj lahko zamaje vzpon Grčije

Medtem ko gospodarstvo evroobmočja v letošnjem tretjem četrtletju bolj ali manj stagnira – novembrski podatki kažejo, da je bila rast v tretjem četrtletju le 0,2-odstotna –, pa je med državami evroobmočja tudi pozitivno presenečenje. To je Grčija, katere gospodarstvo je med julijem in septembrom zraslo za 0,7 odstotka, kar je največ med državami EU, ki imajo za plačilno sredstvo evro, piše The Economist.

Zadnjih šest let gospodarsko povsem ohromljena država se je začela postavljati na noge v začetku leta. 0,8-odstotni rasti v prvem četrtletju je v drugem sledila 0,3-odstotna. Slika grškega gospodarstva v zadnji, krizni šestletki je bila boleča in pesimistična, brez gospodarske rasti, edini pospešek gospodarstvu države so bila masovna finančna posojila z začetka leta 2010. Skupno jih je država v času, ko je bila popolnoma na kolenih, prejela kar za 240 milijard evrov.

Indeks gospodarskega sentimenta občutno višji Čeprav gre evroobmočju kot celoti slabo, pa se zdi, da se bo grška rast, vsaj kratkoročno, nadaljevala. Po indeksu gospodarskega sentimenta, ki ga večkomponentno sestavlja Evropska komisija, je Grčija oktobra letos zbrala 102 točki. To je občutno bolje kot leto prej, ko je dosegla deset indeksnih točk manj, in v času najglobljega krča z 80 indeksnimi točkami. Zadnji rezultat je zato tudi dober obet za pozitiven začetek zadnjega četrtletja.

"To je dokaz, da politika optimizacije oziroma reorganizacije javnega sektorja deluje. Prva začetna leta so sicer zelo boleča, pozneje pa v državah, ki so bile glede javnega sektorja tako daleč, kot je bila Grčija, ukrepi začnejo delovati. Treba je samo zbrati pogum ter zarezati in optimizirati javni sektor, pa bo čez nekaj let prišla rast," kazalnike, ki Grčijo očitno dokončno postavljajo na radar ozdravljenih držav, komentira ekonomist Anže Burger.

Korenite reforme ošibijo vlado Čeprav se Grki nad gospodarskimi napovedmi ne morejo pritoževati – prihodnje leto naj bi se okrevanje njihovega gospodarstva ustavilo pri 2,9-odstotni rasti –, bi lahko bile na obzorju tudi težave. Vladna koalicija, ki jo zadnji dve leti vodi Antonis Samaras, se utegne že prihodnje leto posloviti z oblasti, ugiba The Economist.

Razlog za to je, da reformni program vlado naredi zelo krhko, pravi Burger. "Na političnem podiju se potem zelo hitro pojavijo skrajno leve in desne stranke, ki s populizmi in demagogijo skušajo razvneti nezadovoljno volilno telo in ga prepričati v svojo smer. To se je zgodilo tudi v Grčiji. A prava rešitev so reforme."

Grški politični utrip nakazuje, da bi krmilo vlade prihodnja lahko prevzela stranka Siriza, ki zagovarja skrajno levo politično usmeritev. To med drugim pomeni, da bi se z nastopom Sirize predrugačila in na novo vzpostaviti nekatera razmerja med Grčijo, ki velja za državo evroperiferije, in evropskim središčem, predvsem Nemčijo.

Obresti na grške obveznice naraščajo Na takšno možnost že zdaj kažejo dogajanja na mednarodnih finančnih trgih. Če so bile obresti na desetletne grške obveznice poleti manj kot šestodstotne, so zdaj poletele nad osem odstotkov. To pa je signal, da vlagatelji niso imenu na morebitne pretrese, ki bi se lahko zgodili na grškem političnem prizorišču.

Temelji zdajšnje grške rasti so bili tlakovani, ko je realno odpadla možnost izstopa Grčije iz evroobmočja, tako imenovani Grexit. Če bi se nemir in negotovost vrnila, bo to gotovo zamajalo tudi okrevanje, dodaja britanski časopis.