Kaj bi prinesla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA?

V primeru sklenitve TTIP bi nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu z več kot 800 milijoni prebivalcev. Po ocenah bi sporazum Evropski uniji letno prinesel za 119 milijard evrov ugodnosti, ZDA pa dobrih 20 milijard evrov manj.

EU in ZDA se o TTIP pogajata od julija 2013, do zdaj pa je bil napredek zelo počasen. V minulih osmih krogih pogajanj ni bilo veliko napredka, tako da je še veliko prostora za izboljšave. Prihodnji krog pogajanj bo aprila, pred poletjem pa bo ob intenzivnih usklajevanjih še en krog pogajanj. Ali bodo dogovor sklenili do konca leta, še ni znano.

Nove priložnosti zlasti za manjša in srednje velika evropska podjetja Sporazum naj bi imel 24 poglavij, ki so razdeljena na tri dele: ureditev dostopa do trga, uskladitev obstoječih predpisov za znižanje stroškov in birokracije ter opredelitev novih pravil za izvoz, uvoz in naložbe. Prinesel naj bi nove priložnosti zlasti za manjša in srednje velika evropska podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva na obeh straneh Atlantskega oceana. Opozarjajo pa na vprašanja gensko spremenjenih organizmov in kloniranja, pravice do intelektualne lastnine, geografskih označb porekla in varstva osebnih podatkov.

Med različnimi temami, ki še posebej zanimajo slovensko gospodarstvo, so področja farmacije, kovinske in avtomobilske industrije ter področje elektronskih proizvodov.

Vsak dan čez Atlantik potuje za dve milijardi evrov blaga EU in ZDA imata že zdaj največjo medsebojno trgovinsko menjavo na svetu, saj čez Atlantik vsak dan potuje za dve milijardi evrov blaga in storitev. Medsebojne naložbe so vredne nekaj manj kot 2.900 milijard evrov. Obe gospodarstvi skupaj predstavljata okoli 50 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) in 30 odstotkov globalne trgovine.

EU je leta 2013 iz ZDA uvozila za 196 milijard evrov izdelkov, izvozila pa za 288 milijard evrov blaga in storitev.

ZDA so v letu 2013 v EU vložile 312 milijard evrov, EU v ZDA polovico manj. Leta 2011 je Unija registrirala 54 tisoč patentov, ZDA pa so jih prijavile 26 tisoč.

Evropska javnost ogorčena Pogajanja so sicer naletela na oster odziv javnosti, predvsem evropske. Ta je ogorčena, ker o tako pomembnem sporazumu razpravljajo za zaprtimi vrati. Civilna družba se boji, da bo sporazum preveč moči položil v roke multinacionalk ter da bo vodil do zmanjševanja standardov in krčenja pravic.