nepremičnine
Sreda, 4. 10. 2023, 22.16
1 leto, 1 mesec
Je res konec "kitajskega čudeža"?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,31
"Dodaten problem je, ker Kitajci kar 70 odstotkov svojih prihrankov varčujejo v nepremičninah in bi večji kolaps sektorja nepremičnin lahko vodil v nemire po vsej državi," o dogajanju na Kitajskem opozarja Rok Brezigar iz NLB Skladov.
Razpad gradbenega sektorja, neuspeh nove svilne poti, brezposelnost mladih, nevzdržen javni dolg občin ... Spremljamo konec kitajskega gospodarskega čudeža ali gre le še za zadnje ostanke težav, ki jih je Kitajski prinesel odločen boj s koronavirusom? Kaj se danes pravzaprav dogaja v drugem največjem gospodarstvu na svetu? "Na tem mestu je ta kriza podobna krizi v slovenskih bankah po letu 2008, ki je tudi za Slovenijo pomenila izgubljeno desetletje razvoja," dogajanje na Kitajskem komentira Aleš Pustovrh z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Simptomov, da je morda nekaj gnilega v azijski velikanki, je pravzaprav veliko. Razkritje kitajskega statističnega urada, da je bilo junija letos v urbanih okoljih 21,3 odstotka mladih brezposelnih, je spodbudilo partijo, da je prepovedala objavljanje analiz. In to ne samo za stopnjo brezposelnosti mladih, temveč tudi indeks razpoloženja potrošnikov.
Se je kitajska pravljica o uspehu res izpela? Ali pa spremljamo še zadnje stroške boja z epidemijo koronavirusa? Odgovor bomo poskušali najti v analizi glavnih gospodarskih dejavnikov na podlagi uradnih številk kitajskih statistikov in prek komentarjev dveh sogovornikov, ki dogajanje v drugem največjem gospodarstvu na svetu skrbno spremljata.
Težave Kitajske morda ironično še najbolje pokaže podatek, da so Kitajci v prvih šestih mesecih 2023 za igre na srečo zapravili za kar 50 odstotkov več denarja kot leto poprej. "Očitno je na Kitajskem lažje zadeti na loteriji kot pa najti službo ali poceni stanovanje," so ob novici zapisali pri The Guardianu.
Izvoz
Izvoz naj bi bil odgovoren za zgodovinski uspeh Kitajske, ki je uradno v le 30 letih revščino skorajda odpravila. Tudi danes izvoz predstavlja približno petino kitajskega BDP. Vendar se tudi srce kitajskega gospodarstva v zadnjih mesecih spopada z velikimi težavami. Tako je v zadnjih 12 mesecih azijska velikanka le tri mesece beležila rast izvoza, devet mesecev pa padec. Ta je bil največji (glede na enako obdobje leto poprej) julija letos, ko se je izvoz zmanjšal za skoraj 15 odstotkov. Vendar naj bi bila tudi rast izvoza marca in aprila letos le posledica konca ostre protikoronavirusne politike, zaradi katere so kitajske oblasti zapirale v karanteno celotna mesta.
Graf: spremembe izvoza Kitajske na mesečni ravni (v primerjavi z enakim obdobjem lani) v odstotkih
Industrija in storitve
Avgusta je kitajska proizvodnja zrasla za 4,5 odstotka (v primerjavi z enakim obdobjem lani) in pozitivno presenetila analitike. Ti so glede na druge težave državi napovedovali manjšo rast.
K dobrim novicam so zahodni analitiki dodali tudi indeks nabavnih menedžerjev (PMI) Caixin Manufacturing. Omenjeni indeks je avgusta znašal 51 točk (če ima indeks več kot 50 točk, potem je industrija v primerjavi z mesecem poprej zabeležila rast), kar je druga najvišja številka v letošnjem letu.
Zakaj je ta sploh pomemben? Poenostavljeno povedano, omenjeni indeks spremlja pet drugih indeksov (število novih naročil v industriji, proizvodnjo, zaposlenost prebivalstva, dostavne roke dobaviteljev in prodajo) in posledično razkriva več podatkov o stanju industrije kot pa le absolutna vrednost proizvodnje.
Graf: indeks nabavnih menedžerjev (PMI) Caixin Manufacturing v točkah
Domača potrošnja
Če kitajska podjetja ne rastejo v tujini, ali jim gre bolje na domačem trgu? Letošnji podatki o domači potrošnji so zelo podobni industrijskim. V prvih mesecih letošnjega leta je potrošnja rasla in dosegla vrh rasti aprila. Meseci, ki so sledili, so imeli veliko nižje stopnje rasti od pričakovanih petih odstotkov.
Graf: spremembe v domači potrošnji na Kitajskem v odstotnih točkah
Deflacija
V nasprotju z Zahodom se Kitajska vse od aprila letos spopada z minimalno rastjo cen, ki je julija letos bila celo negativna. Posledično je trend vzbudil veliko pozornosti pri ekonomistih in analitikih, saj bi se lahko Kitajska znašla v začaranem krogu deflacije.
Da, inflacija (v višini nekaj odstotnih točk) je namreč za gospodarstvo, ki trguje z drugimi državami, ključna. Preprosto povedano, če se uvožene surovine, polizdelki ... dražijo, medtem ko cene v domačem gospodarstvu stagnirajo, morajo podjetja najti druge načine, kako "pokriti" naraščajoče stroške. V najboljšem primeru se podjetja samo odločijo za zamrznitev rasti plač, manj investirajo, plačujejo manj davkov v državno blagajno ... Poleg navedenega deflacija vpliva tudi na obnašanje domačih potrošnikov. Ljudje namreč pričakujejo, da bodo stvari (na primer stanovanja, avtomobili …) v prihodnosti cenejši, kot pa so danes. Posledično mnogi prestavijo svoje nakupe, kar pa vpliva na domačo potrošnjo in za upehano kitajsko gospodarstvo ustvari nov izziv.
Graf: inflacija v odstotnih točkah
Obrestna mera
In deflacija seveda vpliva na obrestno mero kitajske valute. Zato kitajska centralna banka podrobno spremlja dogajanje v gospodarstvu in je sredi avgusta že drugič v treh mesecih znižala ključno obrestno mero. Ta je zdaj pri 3,45 odstotka. Naslednjič bodo kitajski centralni bankirji o vrednosti domače valute razpravljali sredi oktobra, analitiki pa napovedujejo, da se bo obrestna mera še dodatno znižala. Glavna razloga naj bi bila predvsem dva: partija želi s cenejšim denarjem spodbuditi domačo potrošnjo, hkrati pa pomagati domačim podjetjem pri izvozu in odplačevanju kreditov (na udaru katerih je predvsem gradbeni sektor).
Kolaps gradbenega sektorja
Poleg političnih in zdravstvenih tem je na Zahodu v zadnjih letih največ prahu dvignil kitajski gradbeni sektor. Prvorazredna tema so gradbinci postali po težavah velikana Evergrande leta 2021. Največji kitajski gradbinec ni več mogel plačevati vseh dolgov. In avgusta letos je podjetje vendarle šlo v stečaj tudi v ZDA. Začeli so se tudi pogovori s tujimi upniki v drugih državah. Koliko je podjetje dolžno kreditodajalcem, še ni znano, je pa podjetje konec lanskega leta imelo za več kot 300 milijard evrov dolgov.
Skupaj z velikanom so v breznu končali tudi njegovi podizvajalci in mnoga druga povezana podjetja, po ocenah The Wall Street Journala so vsa avgusta propadla podjetja predstavljala 40 odstotkov trga nepremičnin v drugem najmočnejšem gospodarstvu na svetu.
V težavah pa se je znašel še eden izmed največjih gradbincev na Kitajskem, Country Garden. Ta v zadnjih tednih polni zahodne medije zaradi težav pri plačevanju dolgov.
Da je nekaj gnilega v gradbenem sektorju, očitno meni tudi partija. Že leta poskuša vladajoča elita na čelu s predsednikom države Šijem na eni strani omejiti apetite gradbincev, na drugi strani pa spremeniti "obsedenost" Kitajcev z nepremičninami. Oziroma, kar je že postala uradna mantra partije, "hiše in stanovanja so namenjeni prebivanju, ne pa špekuliranju".
Po poročanju Reutersa je bilo avgusta letos na Kitajskem neprodanih že 7,2 milijona stanovanj.
Ena izmed pomembnejših sistemskih težav Kitajske je nizka potrošnja prebivalstva, ki prispeva manj kot 40 odstotkov k rasti BDP. Za primerjavo, v ZDA je prispevek potrošnje k rasti slabih 70 odstotkov. Kitajski razvoj v t. i. tovarno sveta je bil namreč mogoč predvsem zaradi poceni delovne sile, a nizke plače pomenijo tudi nizko domače povpraševanje. Če pa bi Kitajska dvignila plače, bi izgubila konkurenčno prednost pri proizvodnji dobrin. Kitajska se sicer zaveda, da mora spremeniti svoje gospodarstvo in se osredotočati na izdelke z višjo dodano vrednostjo, a takšna tranzicija je dolga in kratkoročno boleča.
Kaj se torej dogaja na Kitajskem: pogled ekonomista
"Sam bi poudaril, da ta kriza ni kratkoročna in se bo hitro rešila, ampak je najverjetneje zaključek celotnega modela gospodarskega razvoja države, ki je temeljil na investicijah. Za razliko od zahodnih – bolj razvitih – držav, kjer rast in razvoj temeljita predvsem na potrošnji," dogajanje v azijski velikanki vidi profesor z ekonomske fakultete Aleš Pustovrh. Po njegovih besedah so te investicije bile usmerjene predvsem v gradbeništvo, vključno z infrastrukturo (koliko hitrih železnic, avtocest, letališč in celotnih mest so zgradili v zadnjih 20 letih), in v povečevanje proizvodnih kapacitet, namenjenih v veliki meri za izvoz.
"Izvoz kot gonilo rasti BDP se je v precejšnji meri upočasnil in ne predstavlja več takšnega doprinosa k rasti kot pred leti – in se zaradi geopolitičnih razlogov verjetno tudi ne more več vriniti na pretekle ravni," pravi Pustovrh.
Zadolženost podjetij
"Zdi se tudi, da se je enkrat v zadnjih letih zgodilo, da je Kitajska zgradila vse tiste investicije, ki so bile res nujne za njihovo gospodarstvo, in je potem zaradi napačnih politik silila banke, da so še naprej financirale projekte, ki v bistvu niso bili več potrebni in so bili zato neproduktivni," poudari Pustovrh in doda, da so zelo pogosto bili to gradbeni projekti, največkrat nepremičninski. "Verjetno to traja že dlje časa in do letos trg preprosto ni opazil, da so velika podjetja, predvsem nepremičninska, verjetno pa tudi nekatera druga podjetja zelo zadolžena. S tem pa so zadolžene tudi banke in posamezniki, ki so jim posojali denar – pogosto neprostovoljno končni kupci so morali plačevati stanovanja v naprej, še preden so jih začeli graditi," poudari Pustovrh.
"Ko je postalo jasno, da ima celoten sektor nepremičnin problem z zadolženostjo in da so zelo izpostavljene tudi njihove finančne institucije, pa postane specifično kitajski problem, da je težko oceniti, koliko je res slabih naložb in kreditov, ki jih bo treba odpisati. Uradnim podatkom na Kitajskem namreč marsikdo ne zaupa," je opozoril Pustovrh, ki v trenutnem dogajanju na Kitajskem vidi veliko podobnosti z dogajanjem v drugih državah v bližnji preteklosti.
Nauki preteklosti, tudi iz Slovenije
"S tem pa ta kriza postane podobna krizam, ki so jih imele druge azijske države – t. i. azijski tigri – v določenih fazah svojega razvoja. Koreja in države jugovzhodne Azije konec 90. let, Japonska pa že konec 80. let so se po več desetletjih hitre rasti spopadle s krizo, ki je bila posledica zadolženosti podjetij in bank, pogosto zaradi pretesne povezanosti med njimi (in državo)," povezave z zgodovino vidi Pustovrh.
"Na tem mestu je ta kriza podobna krizi v slovenskih bankah po letu 2008, ki je tudi za Slovenijo pomenila izgubljeno desetletje razvoja – šele lani smo dosegli BDP na prebivalca, ki smo ga imeli leta 2008. Vse te države so potrebovale relativno dolgo časa, da so takšno krizo presegle, Japonska jo po nekaterih ocenah še zdaj zares ni, kot omenjeno, je tudi Slovenija potrebovala več kot desetletje, preden ji je uspelo razviti novo obliko rasti, ki ni temeljila na nepremičninah in prezadolženih bankah. Zelo verjetno je, da bo podobno tudi s Kitajsko. Vprašanje pa je, kako bo specifičen politični sistem Kitajske vplival na izhod iz krize – vse druge države v Aziji so namreč po krizah postale bolj demokratične ali vsaj manj avtoritarne."
Kaj se torej dogaja na Kitajskem: pogled upravitelja premoženja
"Medtem ko je na začetku Kitajska rasla predvsem zaradi izvoza, so bile v poznejšem obdobju investicije gonilo gospodarske rasti, predvsem investicije v nepremičnine," razloži upravitelj premoženja Rok Brezigar iz NLB Skladov. "Tudi province oziroma občine so ugotovile, da jim lahko prihodki hitro rastejo prek oddajanja zemljišč gradbincem, kar dodatno spodbujajo z dodatnimi investicijami v nepremičnine. A ker jih pri višini dolga omejujejo državni organi, uporabljajo obvode – financiranje investicij prek posebnih finančnih institucij, ki vsaj na papirju niso povezane s temi provincami," je opozoril Brezigar.
"Prek teh poti so si province nakopale za devet bilijonov dolarjev dolga oziroma več kot 50 odstotkov BDP, ki pa ni zabeležen v uradnih bilancah. Dodaten problem je, ker Kitajci kar 70 odstotkov svojih prihrankov varčujejo v nepremičninah in bi večji kolaps sektorja nepremičnin lahko vodil v nemire po vsej državi," je sklenil Brezigar.
