Hegseth ob blokadi pristanišč Iranu svetuje premišljeno ravnanje

22.30 Trump meni, da so zelo blizu dogovora z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je danes novinarjem pred odhodom proti Las Vegasu v Beli hiši dejal, da je sporazum o končanju vojne z Iranom na dosegu roke, čeprav se je prvi krog pogovorov s Teheranom pretekli konec tedna končal brez vidnih rezultatov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Zelo blizu smo sporazumu," je dejal Trump in dodal, da celo razmišlja o potovanju v pakistansko prestolnico Islamabad na podpis sporazuma, vendar časovnega okvirja za ta dogodek ni podal. Dejal je, da je pripravljen podaljšati trenutno premirje, ki naj bi se izteklo naslednji teden, če bo to potrebno.

Pakistan je gostil prvi krog pogajanj, ki je potekal pretekli konec tedna in se ga je udeležil podpredsednik JD Vance.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem dejal, da mu je Trump zagotovil, da je izjemno odločen nadaljevati pomorsko blokado proti Iranu in doseči razgradnjo iranskih jedrskih zmogljivosti, poroča dpa.

21.30 Netanjahu: Prekinitev ognja v Libanonu ponuja priložnost za zgodovinski mir

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je desetdnevno prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom, ki jo je danes naznanil predsednik ZDA Donald Trump, opisal kot priložnost za zgodovinski mirovni sporazum. Ob tem je sicer vztrajal pri razorožitvi libanonskega gibanja Hezbolah in dodal, da bo izraelska vojska ostala na jugu Libanona.

"Imamo priložnost, da z Libanonom sklenemo zgodovinski mirovni sporazum," je Netanjahu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal v nocojšnjem televizijskem nagovoru, potem ko je Trump naznanil desetdnevno prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom. Ta bo po besedah predsednika ZDA obveljala ob 23. uri po srednjeevropskem času.

Netanjahu je povedal še, da se je po telefonskem pogovoru s Trumpom strinjal s premirjem, "natančneje z začasnim premirjem za 10 dni," potem ko je Izrael po njegovih besedah v zadnjih tednih dobival pobude iz Libanona, v katerih so pozivali k neposrednim mirovnim pogajanjem. To se po besedah izraelskega premierja ni zgodilo že več kot 40 let, poroča izraelski spletni portal Ynet.

Netanjahu je sicer dodal, da namerava vztrajati pri razorožitvi libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, ki ga podpira Iran, njihovi borci pa se na jugu Libanona še naprej spopadajo z izraelskimi silami. Te bodo po navedbah premierja kljub prekinitvi ognja ohranile prisotnost v desetkilometrskem pasu ob meji med državama, ki ga je opredelil kot "razširjeno varnostno območje".

20.19 V Generalni skupščini ZN kritike rusko-kitajskega veta na resolucijo o Hormuški ožini

Generalna skupščina Združenih narodov je danes opravila obvezno razpravo o uporabi veta v Varnostnem svetu ZN, pri čemer je velika večina držav kritizirala potezo Rusije in Kitajske, ki sta 7. aprila z vetom blokirali arabski predlog resolucije o varni plovbi skozi Hormuško ožino.

V razpravi je bilo slišati številne kritike na račun Rusije in Kitajske, med izjemami pa je bil veleposlanik Irana Amir Said Erevani, ki je veta opredelil kot pravočasna, upravičena in nujna. Besedilo predloga je bilo namreč po njegovih besedah enostransko in ni upoštevalo temeljnih vzrokov krize - nezakonite in brutalne agresivne vojne proti Iranu, ki sta jo sprožila Izrael in ZDA.

Blokado Hormuške ožine s strani ZDA je označil za hudo kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Irana, ki predstavlja jasen akt agresije na mednarodno pravo. "V zadnjih 40 dneh sta Izrael in ZDA prekoračila vse pravne, moralne in humanitarne meje, vendar smo se kljub našemu globokemu nezaupanju do ZDA v dobri veri vključili v pogajanja in ostajamo previdno optimistični," je še dejal iranski veleposlanik.

Američan Michael Waltz je medtem zagotovil, da ZDA stojijo ob strani zalivskim državam, ruski in kitajski veto pa je opredelil kot "nesrečen", saj predlog resolucije po njegovem ni bil nerazumen, temveč je le pozival Iran, naj preneha napadati civilna plovila in ogrožati svobodo plovbe.

Waltz je ob tem obtožil Iran, da skuša gospodarstvo vsake izmed članic Združenih narodov vzeti za talca.

Predstavnik Evropske unije Stavros Lambrinidis je poudaril, da je svobodna plovba skozi Hormuško ožino bistvenega pomena za stabilnost Bližnjega vzhoda, globalno energetsko in prehrambeno varnost ter druge ključne oskrbovalne verige.

"Od začetka zaostrovanja razmer so se cene gnojil v Latinski Ameriki in na Karibih zvišale za 20 do 35 odstotkov, medtem ko so se svetovne cene sečnine zvišale za 50 odstotkov - prav v trenutku, ko se v Aziji začenja sezona sajenja riža, kar ogroža letine po vsem svetu," je opozoril in dejal, da gre za največjo motnjo v humanitarni dobavni verigi od pandemije covida-19.

Kuvajtski veleposlanik je v imenu svoje države, Bahrajna, Jordanije, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov napovedal, da bodo nadaljevali z delom pri pripravi novega osnutka resolucije, katere cilj bo zagotoviti svobodo plovbe skozi Hormuško ožino.

Kitajski veleposlanik Fu Cong pa je poudaril, da je njegova država na pravi strani zgodovine, zato je glasovala proti predlogu resolucije, ki je dajala navidezno legitimnost nepooblaščenim vojaškim operacijam in uporabi sile. "S svojim vetom je Kitajska podprla mednarodno pravičnost, zagovarjala Ustanovno listino ZN, preprečila širjenje konflikta in ustvarila ugodne pogoje za zagotovitev začasnega premirja," je dejal.

Ruska predstavnica je dodala, da so glasovali proti predlogu resolucije, ker bi ta dala zeleno luč za nadaljevanje ameriško-izraelske agresije proti Iranu.

"Vsak odstavek predloga resolucije je bil prežet s konfrontacijskimi in dejansko napačnimi elementi," je dejala in napovedala, da Rusija skupaj s Kitajsko pripravlja alternativen uravnotežen predlog resolucije.

19.48 Hezbolah naj bi v primeru prenehanja izraelskih napadov spoštoval prekinitev ognja

Eden od poslancev, ki v libanonskem parlamentu zastopa gibanje Hezbolah, je danes dejal, da bo libanonsko oboroženo gibanje spoštovalo desetdnevno prekinitev ognja, ki jo je danes razglasil ameriški predsednik Donald Trump, če bo Izrael ustavil napade na Libanon, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Mi v Hezbolahu bomo previdno spoštovali premirje - pod pogojem, da gre za popolno prenehanje sovražnosti proti nam in da Izrael tega ne bo izkoristil za izvedbo kakršnih koli atentatov," je danes v odzivu na Trumpovo napoved prekinitve ognja dejal Hezbolahov poslanec Ibrahim al Musavi, navaja AFP.

Ob tem se je zahvalil Iranu, da je "izvajal pritisk v korist Libanona". Dogovora o prekinitvi ognja v Libanonu po njegovih besedah ne bi bilo, če Teheran prejšnji teden ne bi znova zaprl Hormuške ožine v odziv na smrtonosen val izraelskih napadov na Libanon, medtem ko se visoki politični predstavniki Izraela, ZDA, Irana in posrednika Pakistana niso mogli zediniti o tem, ali dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom, ZDA in Iranom vključuje tudi Libanon.

Trump je danes po pogovoru z voditeljema Libanona in Izraela, Josephom Aounom in Benjaminom Netanjahujem, oznanil dogovor o desetdnevni prekinitvi ognja, ki bo po njegovih besedah obveljala ob 23. uri po srednjeevropskem času.

Izraelski mediji poročajo, da je premirje začasno in da "v skladu z doslej opredeljenimi pogoji ne gre za trajni sporazum". Izraelske sile naj bi tako ostale na svojih sedanjih položajih v južnem Libanonu vse do reke Litani in se ne bodo umaknile.

Izraelski varnostni kabinet pri tem ni uradno glasoval o premirju, je pa Netanjahu ministre obvestil, da se bo premirje na Trumpovo prošnjo začelo ob polnoči po lokalnem času, še navaja izraelski spletni portal Ynet.

19.12 Trump oznanil desetdnevno prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom

Predsednik ZDA Donald Trump je danes sporočil, da je govoril z voditeljema Libanona in Izraela, Josephom Aounom in Benjaminom Netanjahujem, ki sta se strinjala s sklenitvijo 10-dnevne prekinitve ognja. Po Trumpovih besedah bo obveljala ob 23. uri po srednjeevropskem času. Za zdaj ni jasno, ali bo dogovor upoštevalo tudi libanonsko gibanje Hezbolah.

"Pravkar sem imel odlične pogovore z visoko cenjenim libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Bibijem Netanjahujem. Oba voditelja sta se dogovorila, da bosta za dosego MIRU med svojima državama ob 17. uri po vzhodnoameriškem času uradno začela 10-dnevno PREKINITEV OGNJA," je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.

V ločeni objavi je kmalu zatem zapisal še, da bo oba voditelja povabil v Belo hišo na "prve pomembne pogovore med Izraelom in Libanonom od leta 1983, kar je že zelo dolgo". Dodal je: "Obe strani si želita MIR, in verjamem, da bo do tega kmalu prišlo!"

Prekinitev ognja naj bi tako obveljala ob 23. uri po srednjeevropskem času, vendar pa ni jasno, ali bo dogovor, ki ga je naznanil Trump, upoštevalo tudi libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah, katerega pripadniki se na jugu Libanona borijo proti izraelskim silam.

Izrael namreč od Libanona in tamkajšnje vlade zahteva razorožitev Hezbolaha, šiitsko gibanje pa neposredne pogovore z Izraelom zavrača kot nesmiselne. Eden od poslancev gibanja v libanonskem parlamentu je vlado ravno danes pozval, naj opusti tovrstno "neuporabno popuščanje v odnosu do sovražnika".

Aoun je sicer danes po navedbah virov v Bejrutu zavrnil direkten telefonski pogovor z Netanjahujem. Vendar pa so iz urada libanonskega predsednika po njegovem pogovoru s Trumpom na omrežju X sporočili, da je Aoun pozval k čimprejšnji prekinitvi ognja, Trump pa naj bi poudaril svojo zavezanost k temu, da bi čim prej ugodili libanonski prošnji za premirje.

Predsednik Libanona je že večkrat dejal, da je odprt za neposredna pogajanja, vendar da bi morali najprej skleniti sporazum o premirju. Podobno je znova poudaril v današnji izjavi, ko je prekinitev ognja izpostavil kot "naravno izhodiščno točko" pogajanj z Izraelom.

Trumpovo napoved prekinitve ognja je že pozdravil libanonski premier Nawaf Salam, ki je na omrežju X zapisal, da je bila to "osrednja zahteva Libanoncev", za katero si prizadevajo že od prvega dne vojne in ki je bila tudi "glavni cilj na srečanju v Washingtonu", kjer sta se v torek sestala libanonska veleposlanica in izraelski veleposlanik v ZDA in se dogovorila o začetku neposrednih pogajanj med stranema.

"Zahvaliti se moram za vsa regionalna in mednarodna prizadevanja, ki so pripomogla k temu izidu, zlasti za prizadevanja ZDA, Francije, držav EU ter vseh arabskih bratov pod vodstvom Savdske Arabije, Egipta, Katarja in Jordanije," je dodal Salam.

18.00 Libanonski predsednik zavrnil pogovor z Netanjahujem

Libanonski predsednik Joseph Aoun je zavrnil telefonski pogovor z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki ga je za danes napovedal ameriški predsednik Donald Trump, ob sklicevanju na vire v Bejrutu poročajo tuje tiskovne agencije. Aoun je sicer danes govoril s Trumpom in se mu zahvalil za mirovna prizadevanja.

"Libanonski predsednik je zavrnil neposreden telefonski pogovor z Netanjahujem in o tem obvestil (državnega sekretarja ZDA) Marca Rubia," je francoski tiskovni agenciji AFP povedal uradni vir v Bejrutu, ki trdi, da je ameriška stran "pokazala razumevanje" ob tej odločitvi. Na dobro obveščene libanonske vlade vire se pri poročanju o isti vsebini sklicuje tudi nemška tiskovna agencija DPA.

Domnevna zavrnitev sledi Trumpovi sredini objavi na njegovem družbenem omrežju Truth Social, v kateri je predsednik ZDA za danes napovedal pogovor voditeljema Libanona in Izraela, a podrobnosti ni podal. Viri v Bejrutu so danes trdili, da o napovedanem kontaktu ne vedo ničesar, izraelska ministrica za inovacijo, znanost in tehnologijo Gila Gamliel pa je izjavila, da bo Netanjahu danes po telefonu govoril z Aounom.

Na uradu libanonskega predsednika so medtem potrdili, da se je ta danes po telefonu pogovarjal s Trumpom, ki je po njihovih navedbah odgovoril s podporo predsedniku Aounu in Libanonu ter poudaril svojo zavezanost, da bo čim prej ugodil libanonski prošnji za premirje.

Aoun se je Trumpu zahvalil za prizadevanja ZDA za premirje tako v Libanonu kot širši regiji, pri čemer je izrazil upanje, da se bodo ta nadaljevala. Podobno zahvalo je Aoun v ločenem pogovoru predal tudi državnemu sekretarju Rubiu.

Libanon je v vojno na Bližnjem vzhodu vpleten od začetka marca, ko se je tamkajšnje proiransko gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odzvalo na izraelsko-ameriško agresijo proti Iranu. Izraelski napadi, ki naj bi bili usmerjeni na cilje šiitskega gibanja, so odtlej v državi zahtevali več kot dva tisoč življenj.

V torek sta se v Washingtonu sestala libanonska veleposlanica in izraelski veleposlanik v ZDA in se dogovorila o začetku neposrednih pogajanj med stranema. Sestanek na State Departmentu je bil prvo srečanje na najvišji ravni med državama po letu 1993.

Hezbolah, katerega razorožitev je ena glavnih izraelskih zahtev do Bejruta, pogovore z Izraelom zavrača kot nesmiselne. Od zagona diplomatskih prizadevanj se tako spopadi med Hezbolahovimi borci in izraelsko vojsko nadaljujejo.

Eden od poslancev gibanja v libanonskem parlamentu je neposredna pogajanja z Izraelom danes označil za veliko napako, ki Libanonu ne koristi. Vlado je zato pozval, naj tovrstno "neuporabno popuščanje" v odnosu do "sovražnika" opusti.

17.57 Izvoz surovin prek Hormuške ožine marca drastično padel

Iran je bil marca največji izvoznik blaga prek Hormuške ožine, medtem ko se je obseg pošiljk iz drugih zalivskih držav drastično zmanjšal, kažejo podatki podjetja Kpler, ki se ukvarja z analizo energetskega trga. Pošiljke zalivskih držav prek ožine so z izjemo Irana upadle za več kot 90 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Surova nafta je marca predstavljala 81 odstotkov iranskega izvoza prek te ožine, kar je več od povprečja zadnjih 12 mesecev, ki je znašalo 62 odstotkov. Foto: Shutterstock Iran je običajno peti največji izvoznik surovin, kot so surova nafta in drugi naftni derivati, utekočinjeni zemeljski plin ter suhi razsuti tovor, vključno z gnojili, prek Hormuške ožine.

Marca se je izvoz Irana preko ožine zmanjšal za 26 odstotkov v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev. Pošiljke Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Iraka in Katarja so se medtem zmanjšale za po najmanj 96 odstotkov, so pokazali podatki podjetja Kpler.

Katar, ki je običajno eden glavnih dobaviteljev utekočinjenega zemeljskega plina, je marca prek ožine izvozil 45 tisoč ton butana in propana, utekočinjenega zemeljskega plina pa sploh nič.

Bahrajn in Kuvajt v marcu nista prevažala blaga skozi Hormuško ožino.

Surova nafta je marca predstavljala 81 odstotkov iranskega izvoza prek te ožine, kar je več od povprečja zadnjih 12 mesecev, ki je znašalo 62 odstotkov.

Iran je Hormuško ožino, ki je ključna za transport nafte in plina v regiji, od izbruha konflikta konec februarja skoraj v celoti zaprl za ladijski promet, kar je močno dvignilo cene energentov po vsem svetu.

Promet skozi ožino je v zadnjih dneh dodatno otežila ameriška blokada. Ameriška vojska je v sredo sporočila, da uspešno izvaja blokado iranskih pristanišč, rekoč, da se jim v prvih 48 urah od njene uveljavitve v ponedeljek ni izmuznila nobena ladja. Več medijev je medtem poročalo, da je nekaj ladij kljub blokadi prečkalo Hormuško ožino, ni pa jasno, kam natančno so se usmerile po tem.

Po podatkih podjetja Kpler sta bila danes blizu iranske obale dva večja tankerja za prevoz surove nafte, ki sta prečkala ožino od začetka ameriške blokade ožine. Tankerja RHN in Alicia sta imela pred prečkanjem ožine kot cilj navedena Irak, a sta ga po prečkanju spremenila v "po naročilu", navaja AFP.

Podatki podjetja Kpler obenem kažejo, da sta med ameriško blokado v ožino prispela tanker Agios Fanouris I in tanker za utekočinjeni naftni plin G Summer, ki imata kot cilj prav tako naveden Irak.

17.55 Izrael uničil pomemben most v južnem Libanonu

Izrael je danes nadaljeval napade na Libanon. Po navedbah libanonskih varnostnih virov in poročanju državnih medijev so izraelske sile uničile še zadnji preostali most, ki je povezoval južni Libanon s preostankom države. Napadi se nadaljujejo ob napovedi pogovorov med voditeljema Libanona in Izraela.

Izraelska letala so popolnoma uničila most Kasmija, je poročala libanonska tiskovna agencija NNA. Izrael je območje južno od reke Litani s tem odrezal od preostalega dela države in ga praktično osamil.

Most je bil po poročanju nemške tiskovne agencije DPA že poškodovan v prejšnjih napadih, sedaj pa je Izrael uničil še zadnje preostale dele.

Po besedah visokega libanonskega varnostnega uradnika pregledujejo škodo, ki je nastala po napadu na most, ki je na poti med mestoma Tir in Sidon.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske pa je dejal, da zračne sile niso napadle samega mostu, temveč so ciljale območje ob njem, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V južnem mestu Bint Džubail, ki velja za oporišče Hezbolaha, se medtem nadaljujejo srditi spopadi med pripadniki proiranske šiitske milice in izraelskimi silami, ki skušajo prevzeti nadzor nad mestom.

Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih na jugu Libanona danes ubitih najmanj enajst ljudi, tudi ženske in otroci, več deset ljudi je ranjenih.

Izraelska vojska je danes napadla tudi cilje v drugih delih države, vključno z dolino Beka na vzhodu. V izraelskem napadu na avtomobil na cesti, ki povezuje Bejrut s sirsko prestolnico Damask, je bila ubita ena oseba. Napad se je zgodil na območju Dar al Baidar v gorah vzhodno od Bejruta, je poročala NNA.

Napadi se nadaljujejo ob poročilih, da naj bi se izraelski premier Benjamin Netanjahu danes po telefonu pogovarjal z libanonskim predsednikom Josephom Aounom. V Izraelu so napovedi, ki jih je oznanil ameriški predsednik Donald Trump, za razliko od Bejruta potrdili. Libanonski predsednik Aoun je sicer poudaril, da je prekinitev ognja glavno izhodišče za pogajanja z Izraelom.

Libanon je v vojno na Bližnjem vzhodu vpleten od začetka marca, ko se je Hezbolah z napadi na Izrael odzvalo na izraelsko-ameriško agresijo proti Iranu. Odtlej so izraelski napadi, ki naj bi bili usmerjeni na cilje šiitskega gibanja, v državi terjali več kot dva tisoč življenj.

17.47 Hegseth ob blokadi pristanišč Iranu svetuje premišljeno ravnanje

ZDA bodo s pomorsko blokado iranskih pristanišč vztrajale, dokler bo to potrebno, je danes dejal ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Ponovil je, da Iranu ne bodo dopustili jedrske oborožitve, kar da bodo dosegli zlepa ali zgrda. Teheranu je svetoval, naj premišljeno izbere nadaljnje korake, saj se mu v nasprotnem primeru slabo piše.

Hegseth je na skupni novinarski konferenci z načelnikom generalštaba ameriške vojske Danom Caineom poudaril, da bo ameriška blokada iranskih pristanišč trajala tako dolgo, kot bo to potrebno. Po njegovih besedah jim blokada ne predstavlja posebnega bremena, ker da jo izvajajo z manj kot desetimi odstotki svojih pomorskih sil, navaja britanski BBC.

"Ministrstvo za vojno bo poskrbelo, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja"

Tako kot mnogi drugi predstavniki ameriške administracije, na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom, je tudi Hegseth znova poudaril, da Iranu ne bodo dopustili, da bi pridobil jedrsko orožje, kar da bodo dosegli zlepa ali zgrda. "Ministrstvo za vojno bo poskrbelo, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja," je dejal.

Foto: Reuters

Ob grožnjah z nadaljnjim uničenjem je Teheranu svetoval, naj premišljeno izbere naslednje korake. "Gledamo vas," je sporočil iranskemu vodstvu, češ da so pripravljeni na ukaz predsednika Trumpa za takojšnje ukrepanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Če se bo Iran odločil narobe, ga čaka blokada in bombardiranje," je zagrozil Hegseth in dodal, da se ZDA vseskozi le krepijo, medtem ko islamska republika "izkopava svoje preostale izstrelitvene naprave in rakete, ne da bi jih lahko nadomestila".

Ameriška vojska je v sredo sporočila, da uspešno izvaja blokado iranskih pristanišč, rekoč, da se jim v prvih 48 urah od njene uveljavitve v ponedeljek ni izmuznila nobena ladja. Več medijev je medtem poročalo, da je nekaj ladij kljub blokadi prečkalo Hormuško ožino, ni pa jasno, kam natančno so se usmerile po tem.

General Caine je medtem vnovič opozoril, da bodo uporabili silo proti plovilom, ki blokade ne bodo upoštevala. "Obrnite se ali se pripravite na vkrcanje," jim je sporočil. Po njegovih besedah se je doslej 13 ladij "pametno odločilo" in obrnilo, preden bi ameriška mornarica morala ukrepati.

14.59 Pakistanski predstavniki na posredniški misiji za nadaljevanje pogovorov med ZDA in Iranom

Poveljnik pakistanske vojske Asim Munir se je danes v Teheranu srečal s predsednikom iranskega parlamenta Mohamadom Bagerjem Galibafom. Obisk je del prizadevanj za nov krog pogovorov o končanju vojne med ZDA in Iranom, katerega datum po navedbah Islamabada, ki posreduje v pogovorih, še ni bil določen. Pakistanski premier je medtem obiskal Katar.

Iranska državna televizija je poročala, da se je Munir srečal z Galibafom, ki je minuli konec tedna vodil iransko delegacijo na pogovorih med ZDA in Iranom v pakistanski prestolnici Islamabad, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Pogajanja so se sicer končala brez dogovora.

Pakistanska delegacija pod vodstvom Munirja je v sredo prispela v Teheran. Po navedbah pakistanske vojske gre za nadaljevanje prizadevanj za posredovanje v pogajanjih med ZDA in Iranom. Pakistanci naj bi Iranu predali nova sporočila Washingtona, govorili naj bi tudi o organizaciji novega kroga pogajanj.

Tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Tahir Husain Andarabi je danes dejal, da datum drugega kroga pogovorov med ZDA in Iranom še ni bil določen, in poudaril, da je tajnost bistvenega pomena za uspeh pogajanj. Kot je še dodal, je pomembno, da sta obe strani pripravljeni sodelovati in da se dialog nadaljuje, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Nemška tiskovna agencija DPA pa je ob sklicevanju na diplomatske vire poročala, da bo datum novega kroga pogovorov najverjetneje določen konec tedna, ko se bo pakistanski premier Šehbaz Šarif vrnil z večdnevne turneje po Bližnjem vzhodu.

Šarif se je danes v Dohi srečal s katarskim emirjem, šejkom Tamimom bin Hamadom Al Tanijem. Pogovarjala sta se o aktualnem dogajanju, zlasti na Bližnjem vzhodu. Katarski emir je pohvalil vlogo Pakistana, voditelja sta izrazila tudi podporo prizadevanjem za zmanjšanje napetosti, povzema AFP.

Pakistanski premier se je pred tem mudil v Savdski Arabiji, po Katarju pa bo obiskal še Turčijo, kjer se bo v petek ob robu diplomatskega foruma v Antaliji srečal s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in več drugimi voditelji.

Dvotedenska prekinitev ognja, ki sta jo Washington in Teheran dosegla 8. aprila, je sicer v veljavi do prihodnje srede. Ameriški predsednik Donald Trump je v torek namignil na nadaljevanje pogajanj in dejal, da bi se "v naslednjih dveh dneh lahko nekaj zgodilo". Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v sredo povedala, da se pogovori s Teheranom nadaljujejo, naslednji krog pa bo "zelo verjetno" potekal v Islamabadu.

13.38 Za predsednika Libanona premirje izhodišče pogajanj z Izraelom

Prekinitev ognja je naravna izhodiščna točka pogajanj z Izraelom, je danes poudaril libanonski predsednik Joseph Aoun. Izjava sledi napovedi predsednika ZDA Donalda Trumpa o za danes načrtovanem pogovoru voditeljev Libanona in Izraela, česar Bejrut za razliko od Izraela ni potrdil. Spopadi med Hezbolahom in izraelsko vojsko se nadaljujejo.

"Prekinitev ognja, ki ga Libanon zahteva od Izraela, je naravna izhodiščna točka za neposredna pogajanja med državama," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Aoun, potem ko je Trump v sredo na svojem družbenem omrežju Truth Social za danes napovedal pogovor med voditeljema Libanona in Izraela. Podrobnosti ni podal.

Viri v Bejrutu trdijo, da o napovedanem kontaktu ne vedo ničesar oziroma o njem niso bili uradno obveščeni. Medtem je izraelska ministrica za inovacijo, znanost in tehnologijo Gila Gamliel izjavila, da bo premier Benjamin Netanjahu danes po telefonu govoril z Aounom.

Libanon je v vojno na Bližnjem vzhodu vpleten od začetka marca, ko se je tamkajšnje proiransko gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odzvalo na izraelsko-ameriško agresijo proti Iranu. Odtlej so izraelski napadi, ki naj bi bili usmerjeni na cilje šiitskega gibanja, v državi terjali več kot 2000 življenj.

Premirje v Libanonu je sicer tudi ena od zahtev Irana za nadaljevanje pogajanj z ZDA.

V torek sta se v Washingtonu sestala libanonska veleposlanica in izraelski veleposlanik v ZDA in se dogovorila o začetku neposrednih pogajanj med stranema. Sestanek na State Departmentu je bil prvo srečanje na najvišji ravni med državama, ki uradno nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov, po letu 1993.

Hezbolah, katerega razorožitev je ena glavnih izraelskih zahtev do Bejruta, pogovorov z Izraelom že v izhodišču ne podpira, češ da so nesmiselni. Kljub zagonu diplomatskih prizadevanj se tako sovražnosti med njim in izraelsko vojsko nadaljujejo, tudi danes.

Libanonska tiskovna agencija NNA poroča, da je izraelsko letalstvo danes uničilo enega ključnih mostov čez reko Litani na jugu države, med regijama Tir in Sidon. Izraelski napad na vozilo na cesti, ki Bejrut povezuje s sirsko prestolnico Damask, naj bi medtem zahteval smrtno žrtev, navaja AFP.

10.35 V ameriškem senatu znova propadel poskus za končanje vojne v Iranu

Ameriški senat je v sredo zavrnil nov poskus demokratov za končanje vojne v Iranu, ki jo je skupaj z Izraelom začel predsednik Donald Trump. Republikanski senatorji so tudi blokirali resoluciji, ki bi preprečili prodajo orožja Izraelu. Glasovanje je pokazalo naraščajoče delitve v demokratski stranki glede vojaške podpore dolgoletnemu zavezniku.

Senat, v katerem imajo večino republikanci, je z 52 glasovi proti 47 zavrnil resolucijo, ki je želela preprečiti predsedniku Donaldu Trumpu, da bi brez predhodne odobritve kongresa odredil nove napade na Iran, ki so jih ZDA skupaj z Izraelom začele 28. februarja, poroča britanski BBC.

V skladu z zveznim zakonom je za nadaljevanje vojaških akcij, ki trajajo več kot 60 dni, potrebna odobritev kongresa. Bela hiša lahko sicer ob sklicevanju na nacionalno varnost podaljša rok za 30 dni.

Resolucija, s katero želijo predlagatelji omejiti pooblastila Trumpa glede vojne proti Iranu, je v senatu propadla že četrtič. Demokrati sicer obljubljajo, da bodo poskušali še naprej.

Republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul je bil ponovno edini član svoje stranke, ki je glasoval za demokratski predlog, medtem ko je John Fetterman iz Pensilvanije edini demokrat, ki je glasoval proti.

Glasovanje je pokazalo, da republikanci za zdaj še podpirajo Trumpa in odobravajo nadaljevanje vojne, čeprav so nekateri dejali, da bi lahko v prihodnje glasovali drugače, če bo vojna trajala dlje od aprila, še poroča BBC.

Senat je tudi zavrnil dve resoluciji, katerih cilj je bil ustaviti prodajo orožja Izraelu v vrednosti 450 milijonov dolarjev oz. 381 milijonov evrov.

Resoluciji, na čelu katerih je bil skupaj z nekaterimi demokrati neodvisni poslanec Bernie Sanders, sta se nanašali na dobavo oklepnih buldožerjev in bomb dolgoletnemu ameriškemu zavezniku, pri čemer so trdili, da bi jih lahko uporabili v vojaških operacijah v Gazi, Libanonu in Iranu.

To je bilo že četrtič, da je Sanders, ki sodeluje z demokrati, v senatu izsilil obravnavo resolucij o prekinitvi vojaške pomoči Izraelu, ki jih je vse zavrnila republikanska večina z glasovi demokratov.

Medtem ko so republikanci ostali enotni v svoji podpori prodaji orožja Izraelu, je večina demokratov podprla omejitev dobav. Glasovanje je po mnenju poznavalcev pokazalo rahlo povečanje podpore poskusom omejitve prodaje orožja Izraelu, čeprav so bile podobne pobude v senatu že prej zavrnjene z večino glasov, poročajo tuje tiskovne agencije.

6.34 Ameriški rušilec prestregel iransko tovorno ladjo

Ameriški rušilec je včeraj prestregel iransko tovorno ladjo, ki je poskušala prebiti pomorsko blokado. Plovilo pod iransko zastavo je izplulo iz pristanišča Bandar Abas, prečkalo Hormuško ožino in nadaljevalo plovbo ob iranski obali, vendar ga je raketni rušilec USS Spruance uspešno preusmeril ter prisilil, da se je obrnil nazaj, je sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom).

S tem se je število ustavljenih in vrnjenih plovil v Iran povečalo na deset. Blokade, ki jo je Amerika začela v ponedeljek, nobena ladja ni mogla prebiti, so dodali.

Yesterday, an Iranian-flagged cargo vessel tried to evade the U.S. blockade after leaving Bandar Abbas, exiting the Strait of Hormuz, and transiting along the Iranian coastline. The guided-missile destroyer USS Spruance (DDG 111) successfully redirected the vessel, which is… pic.twitter.com/EUnwhwYiDv

— U.S. Central Command (@CENTCOM) April 15, 2026

6.32 Trump napovedal pogovore med voditeljema Izraela in Libanona

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bodo pogovori med voditeljema Izraela in Libanona potekali danes. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je ameriški predsednik zapisal, da poskuša zagotoviti "malo predaha" med državama.

Najava prihaja, potem ko se je izraelski premier Benjamin Netanjahu v sredo domnevno sestal s svojim varnostnim kabinetom. Pričakovalo se je, da bo obravnaval sporazum o prekinitvi ognja z Libanonom, kjer deluje iransko podprta militantna skupina Hezbolah.

Hezbolah je prej dejal, da bi se lahko prekinitev ognja zgodila kmalu. Hkrati je visoki ameriški uradnik domnevno izjavil, da ZDA niso zahtevale prekinitve ognja, bi pa "pozdravile konec sovražnosti v Libanonu".

Posledice nedavnih napadov v Libanonu Foto: Reuters

6.27 Kitajska za mir na Bližnjem vzhodu 

Kitajski zunanji minister Vang Ji je v pogovoru s svojim iranskim kolegom, ki je dejal, da računa na Kitajsko, potrdil, da Peking podpira mirovne pogovore na Bližnjem vzhodu, poroča AFP.

Pogovori "so v temeljnem interesu iranskega ljudstva", je dodal. Poudaril je, da je Kitajska pripravljena še naprej igrati "konstruktivno vlogo" pri prizadevanjih za dosego miru na Bližnjem vzhodu, potem ko je prvi krog pogovorov med Iranom in ZDA v Islamabadu propadel.

Vang Ji je dejal, da je treba "varnost Irana ter tudi njegove legitimne pravice in interese spoštovati in varovati". Prav tako strateško Hormuško ožino, "zagotoviti je treba svobodno plovbo in varnost", je dodal.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je po poročanju kitajskega tiska dejal, da Teheran "računa na to, da bo Kitajska igrala pozitivno vlogo pri spodbujanju miru in končanju vojne". Izrazil je tudi "pripravljenost Irana, da še naprej išče racionalno in realistično rešitev z mirnimi pogajanji", je povedal vir.

Novice Rusija bi pomagala: "Brez dvoma lahko nadomestimo primanjkljaj virov"

Novice Amerika začela blokado! Trump šokiran nad Meloni.

Novice Tisoč ur teme v Iranu. Gorje tistemu, ki bi prižgal luč.

Novice Blokada pristanišč: Trump grozi z uničenjem, Iran pripravljen na "vsak scenarij"