Ponedeljek, 5. 5. 2014, 18.10
7 let, 9 mesecev
GZS: Izboljšana ocena rasti še ne pomeni večjega zaposlovanja
Izboljšana ocena rasti, ki jo je danes objavila Evropska komisija, še ne pomeni bistveno večjega zaposlovanja, za katerega bi potrebovali vsaj 1,5-odstotno gospodarsko rast, opozarjajo v GZS.
Glavne predpostavke, na podlagi katerih Evropska komisija napovedi za EU in evroobmočje popravlja navzgor (večje domače povpraševanje zaradi padanja brezposelnosti, večanje naložb v gradbene projekte, dobri pogoji financiranja, zmanjšanje javnofinančnih primanjkljajev držav članic), so pri napovedi rasti slovenskega BDP povezane z visokimi tveganji, v odzivu na današnjo oceno komisije še opozarjajo v zbornici.
"Napoved rasti BDP za evroobmočje je 1,2-odstotna, v celotni EU pa 1,6-odstotna. To pomeni, da se Sloveniji relativno še naprej poslabšuje konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi članicami EU," še poudarjajo v GZS in dodajajo, da je bil že lanski BDP v Sloveniji realno za deset odstotkov nižji kot leta 2008, v večini drugih članic EU pa je padel bistveno manj ali je celo že zrasel nad raven pred krizo.
Ljudje po mnenju GZS to najbolj občutijo kot pomanjkanje delovnih mest, saj jih je gospodarstvo v zadnjih petih letih izgubilo okoli 100 tisoč. "Realni slovenski BDP je deset odstotkov pod tistim iz leta 2008, številne članice EU pa so že presegle svoj BDP iz leta 2008. To ob pomanjkanju tujih investicij najbolj priča o tem, da slovensko poslovno okolje ni privlačno, kar je ena od največjih težav," dodajajo v zbornici.
Kot so zapisali v današnjem odzivu na napoved Evropske komisije, se slovenski obrtniki in podjetniki še vedno spopadajo s pomanjkanjem posla, ki v mnogo primerih vodi do zapiranja podjetij. Poudarjajo, da je domača potrošnja še vedno nizka, kar najbolj občutijo prav storitvene dejavnosti, kot so frizerji in kozmetiki. Glede na število nezaposlenih v državi ni pričakovati, da se bo potrošnja v prihodnje povečala, opozarjajo v OZS.
Zadnja ocena Evropske komisije sicer kaže, da se je Slovenija izkopala iz recesije in bo imela letos 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. A primanjkljaj še ostaja previsok – letos naj bi bil 4,3-odstoten, prihodnje leto pa 3,1-odstoten.