Eni od najvplivnejših slovenskih menedžerk grozi osem let zapora

Na okrožnem sodišču v Ljubljani so za Siol.net potrdili, da vodijo sodno preiskavo zoper tri fizične in eno pravno osebo, osumljene zlorave položaja ali zaupanja in pomoči pri tem kaznivem dejanju.

To so po naših informacijah:

• Sonja Gole, predsednica uprave Adrie Mobila, ki je lani dobila nov mandat na čelu družbe, in nekdanja predsednica uprave finančnega holdinga ACH. S 23 milijoni evrov premoženja jo je revija Manager uvrstila na 72. mesto najbogatejših ljudi v državi;

• Branko Šibakovski, nekdanji direktor družbe Protej, ki so jo ustanovili menedžerji ACH;

• Vera Mihatović, nekdanja dolgoletna prva finančnica ACH.

Sklep o uvedbi sodne preiskave je pravnomočen. Na sodišču so namreč pojasnili, da so konec maja zavrnili vse pritožbe. To pa pomeni, da se je v tej zadevi že začel kazenski postopek.

Novice Prodaja Adrie Mobil ogledalo zgrešeni sanaciji bank

Svetoval ji je Uroš Korže

Sodišče je preiskavo uvedlo zaradi suma 21 milijonov evrov vrednega oškodovanja ACH ob prenosu Adrie Mobila, novomeškega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic, na menedžersko družbo Protej.

Adria Mobil je bila do konca leta 2013 v lasti takrat močno zadolženega finančnega holdinga ACH. Obe družbi je tedaj vodila Goletova. Adria Mobil je bila daleč najvrednejši del premoženja poslovnega sistema ACH.

Nato so menedžerji ACH na čelu z Goletovo Adrio Mobil prenesli na novega lastnika – družbo Protej, ki so jo ustanovili menedžerji ACH. Zamenjava lastnika Adrie Mobila, pri kateri naj bi Goletovi svetoval krizni menedžer Uroš Korže, je imela dva cilja:

1. Neposredno pritok denarja od dividend Adrie Mobil na menedžersko družbo Protej. Ta je s tem denarjem lahko poplačala del posojil, s čimer so menedžerji ACH na čelu z Goletovo reševali svoje lastništvo tega finančnega holdinga.

2. Ohraniti vpliv Goletove v Adria Mobilu. Nekatere bančne upnice ACH so namreč zahtevale prodajo Adrie Mobila, izkupiček pa bi bil namenjem poplačilu dolgov. Temu se je Goletova na vse načine upirala. Lastniški nadzor v novomeški družbi je želela prepustiti švedskemu partnerju, podjetju Kabe, ki bi v družbo vstopil z 20 milijoni evrov novega kapitala.

Posel razveljavili, a se preiskava nadaljuje

Posel so v ACH pod pritiskom bank pol leta pozneje razveljavili in Adrio Mobil vrnili pod okrilje tega finančnega holdinga.

Takrat je ACH že vodil Rasto Oderlap. Med menedžerji tega poslovnega sistema je že pred tem izbruhnila vojna za prevlado, v kateri sta se spopadli tabori Sonje Gole, Hermana Rigelnika in menedžerjev okrog nekdanje prve finančnice ACH Vere Mihatovič.

Končala se je lani s prodajo Proteja in Adrie Mobila francoski skupini Trigano, ki je za to plačala 181 milijonov evrov. Preostalo premoženje so si menedžerji ACH razdelili.

Vera Mihatovič Foto: Mediaspeed

Koga so oškodovali in kako

Kljub temu so kriminalisti so v preiskavi našli več dokazov za sume oškodovanja ACH.

• ACH je 66-odstotni delež Adrie Mobila prodal za zelo nizko ceno. Ob transakciji je bil ocenjen na vsega 20 milijonov evrov. To je enako zgolj dvakratniku dobička, ki ga je Adria Mobil ustvarila samo v kriznem letu 2013.

• V ACH ob prodaji Adrie Mobila niso dobili denarja, ampak le pobot terjatev za dividende. Formalno pokritje za sporno lastniško operacijo so si namreč v ACH in Proteju zagotovili s skupščinami obeh družb. Na teh so izglasovali, da mora ACH svojim delničarjem na čelu s Protejem izplačati za 27 milijonov evrov dividend. Hkrati bi moral ACH za 22 milijonov evrov dividend prejeti še od Adrie Mobila.

Oboje se ni zgodilo, saj je ACH svojo obveznost do Proteja poravnal kar z večinskim deležem Adrie Mobila. S tem je Goletova svoje delničarje postavila v neenak položaj, saj je "dividende" - v obliki večinskega deleža Proteja - dobil le Protej, preostalih 405 solastnikov ACH pa ne.

• V Proteju in ACH so v ugodnejši položaj spravila tudi enega od upnikov – Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Pri tej sta namreč zastavila delež v Adrii Mobilu, daleč najvrednejše premoženje tega poslovnega sistema, s čimer se niso strinjali v preostalih bankah upnicah. Tudi v DUTB so imeli očitno svojo računico. Marca 2015 so terjatve do ACH in Proteja prodali ameriški investicijski banki Bank of America Merril Lynch (BAMLI), ta pa jih je kmalu zatem preprodala in pri tem ustvarila 20 milijonov evrov dobička.

Novice Konec vojne med menedžerji ACH, razdelili si bodo premoženje

Kriminalisti junija spet pri Goletovi

Kriminalisti so Goletovo, Mihatovičevo in Šibakovskega ovadili že pred tremi leti. Goletovo, ki je še lani dobila nov mandat na čelu Adrie Mobila, pa so ponovno obiskali konec meseca.

Po neuradnih informacijah zdaj preiskujejo sume zlorabe položaja pri poslih z deleži družbe Protej v letih 2011 in 2012. Takrat je pet odstotkov družbe Protej prešlo v last zamejskega holdinga KB 1909, ki je v istem času od Adrie Mobila dobil 5,6 milijona evrov posojila.

Foto: Žiga Živulović jr. foto Bobo Šlo je za delež, ki ga je v resnici obvladovala Goletova. Herman Rigelnik je namreč javno potrdil, da ga je leta 2011 prodal Goletovi. S tem poslom je Goletova postala največja lastnica Proteja, s čimer je tehtnico v spopadu za ACH skoraj prevesila na svojo stran.

Toda posla Goletova iz neznanega razloga več let ni razkrila. Šele v začetku leta 2016 je zahtevala vpis tega deleža v sodni register.

Kmalu je postalo jasno, zakaj. V istem času se je namreč okrepila vojna za ACH, po družbeniški pogodbi pa so imeli vsi solastniki Proteja predkupno pravico do odkupa posameznih deležev sorazmerno z dotedanjim lastništvom.

Spomnimo, takrat je Goletova pripeljala švedsko družbo Kabe, distributerja Adrie Mobil na tamkajšnjem trgu, ki je odkupila pravico do nakupa okoli 20 odstotkov Proteja. Kriminalisti naj bi sicer že nekaj časa preiskovali sume, da so v Adria Mobilu za kupovanje deležev v Proteju porabili tudi denar iz poslov na Švedskem.

Novice Razkrita petletna skrivnost Hermana Rigelnika