Eden najvplivnejših slovenskih direktorjev odhaja v pokoj

65-letni Petrič odhaja v pokoj, vajeti pa danes iz njegovih rok prevzema dozdajšnji glavni izvršni direktor Radovan Bolko. Družbo v upravi podjetja mu bosta po novem delala tudi izvršna direktorica za finance Darja Petrič Florjančič ter Valter Leban, ki je odgovoren za nabavo in produkcijo.

"Zadovoljen sem, da mi je uspelo izpeljati zgodbo Kolektorja, ki je enkraten tako v Sloveniji kot tudi v svetu. To mi priznavajo tudi tujci in to mi daje zadoščenje. Iz neprepoznavnosti smo postali vodilni igralec na področju komutatorskega programa, postali smo eden izmed treh vodilnih igralcev na področju magnetnega programa, izboljšali smo položaj na področju energetike. To je nekaj, s čimer se lahko pohvalimo," je dejal Petrič, ki se namerava v pokoju bolj posvečati športu in druženju z vnuki.

V 15 letih dobiček povečali za stokrat Idrijski Kolektor, ki je največji svetovni proizvajalec komutatorjev za elektromotorje, zaposluje več kot 3 tisoč ljudi, od tega 2.230 v Sloveniji. Lani so ustvarili 467 milijonov evrov prihodkov in 27 milijonov evrov bruto dobička, podjetje pa je za slovenske razmere malo zadolženo. V zadnjih 15 letih so prodajo povečali za petnajstkrat, za trikrat zvišali število zaposlenih, za več kot dvakrat dodano vrednost in za več kot stokrat dobiček.

"A na tej uspešni poti smo večkrat naleteli na čeri, povezane z lastninjenjem, z uveljavljanjem na svetovnem trgu in spremembo miselnosti," je dodal Petrič in ostro zavrnil namigovanja o netransparentnem lastninjenju tega idrijskega podjetja.

Z lastninjenjem so podjetje ohranili slovensko "Tajkunizacije v Kolektorju ni bilo. Lastninjenje je bilo v celoti podrejeno enemu cilju, eni viziji, kako Kolektor narediti slovensko podjetje. Od leta 1974 do leta 1994 smo bili pod skupnim lastništvom slovensko-nemškega podjetja. Takrat nam ni bilo dovoljeno samostojno trženje produktov na zahodnem tržišču. Leta 1994 so nemškega partnerja zamenjali ameriški lastniki.

Njihovo prvo vprašanje je bilo, kako bi prišli do preostalega lastništva podjetja. Ko sem to slišal, se mi je v glavi prižgala rdeča luč. Intenzivno smo začeli razmišljati, kako tak scenarij preprečiti. To nam je uspelo tako, da smo vsem delničarjem ponudili odkupe deležev, tudi z lastnim denarjem. Tako je leta 1996 nastalo združenje okoli 50 delničarjev, ki so obvladovali 60 odstotkov podjetja. Takrat je bilo zame lastništvo končano, saj smo dobili enakovredno upravljavsko funkcijo v podjetju kot tuji solastnik," je pojasnil dolgoletni prvi mož največjega inženirskega podjetja v Sloveniji. Dodal je, da jih je k temu vodila "močna želja oziroma celo frustracija".

"Če bi takrat dopustili Američanom prevzem podjetja, današnjega Kolektorja zagotovo ne bi imeli. Podobno se je zgodilo s podjetji, ki so danes v tuji lasti," je dodal Petrič, ki bo v prihodnosti obdržal še funkcijo predsednika sosveta. Funkcija je v podjetju prisotna že od leta 1968, ima pa podobno vlogo kot nadzorni sveti v delniških družbah. V tem sosvetu bodo od danes naprej samo zunanji sodelavci, med katerimi so Tone Ribnikar, Janez Prašnikar in Jadran Lenarčič.

Do leta 2020 si želijo milijardno prodajo Novi predsednik uprave Radovan Bolko je dejal, da velikih sprememb ne načrtuje. "Vodimo izključno dolgoročno politiko, ki jo postavljamo s strateškimi načrti in cilji. Izhodišče je zdrava rast na osnovi profitabilnih izdelkov in z minimalnim zadolževanjem. Ta model predvideva, da bomo do leta 2017 z organsko rastjo in nakupi strateških podjetij dvignili promet nad 500 milijonov evrov, končni cilj je 750 milijonov evrov. Do leta 2020 načrtujemo milijardo evrov prometa, kar nas bo uvrstilo med velike igralce tudi v evropskem merilu," je smele načrte predstavil novi direktor Bolko.

Poudaril je še, da je avtomobilski steber precej močan, intenzivno pa se vključujejo v razvojne projekte svojih kupcev. Izziv ostaja področje energetike, ki ima po njegovem mnenju velik potencial. "Slovenija je nekoč znala postaviti celo hidroelektrarno, zdaj pa se znanje izgublja. A prav pri kompleksnih produktih se dosega visoka dodana vrednost, ki je ključ do uspešnega poslovanja," je dodal Bolka.

Tretji steber je stavbna tehnika in izdelki za dom, kjer so prisotni v gradbeništvu.

Poslovni načrti za leto 2015 so podobni načrtom letošnjega leta. Za akvizicije imajo namenjenih od 50 do 100 milijonov evrov sredstev, s čimer se ozirajo tudi po nakupih večjih podjetij. Iščejo strateške investicije, ki bodo dograjevale obstoječe stebre podjetja.