"Dvig DDV-ja bi vplival tudi na rast cen"

Vodja oddelka analiz pri Alti invest Sašo Stanovnik o besedah finančnega ministra Uroša Čuferja, ta meni, da je dvig splošne stopnje DDV-ja najbolj verjeten, pravi: "Dvig DDV-ja bi seveda kratkoročno izboljšal proračunsko sliko države, a obenem po vsej verjetnosti še poslabšal zasebno porabo, ki ji v letošnjem letu že tako slabo kaže. Skratka udarili bi po žepu vseh državljanov, saj na primer trgovci višjega davka ne bi v popolnosti pokrili sami, temveč bi se dvignile tudi cene," pravi ekonomist Stanovnik, ki meni, da bi se nazadnje dvig DDV-ja odrazil tudi pri šibkejši gospodarski rasti. Morebitno potezo nove vlade, ki naj bi bila vse bolj verjetna, pa ocenjuje še z drugega stališča: "Morda bi s tem dvigom nova vlada tujini in Evropi rada dala znamenje, da želi izboljšati javnofinančno sliko, kar je najbrž osrednja ideja. A mislim, da bi nazadnje ukrep naredil več škode kot koristi. Obstajajo boljše možnosti oziroma mislim, da bi ta ukrep morali sprejeti le v skrajni sili." TZS: Dvig DDV-ja bi imel negativne učinke Pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) odločno nasprotujejo dvigu splošne stopnje DDV-ja, saj bi imel po njihovem prepričanju takšen ukrep negativne učinke tako za potrošnike kot za prebivalstvo na sploh. "Poudarjamo, da je že zdaj ob primerjavi kumulativnih indeksov prihodka prodaje za leto 2012 v primerjavi z letom 2008 upad prodaje v trgovini na drobno brez motornih goriv v povprečju skoraj 15-odstoten. Dvig DDV bi povzročil dodaten upad BDP, ta je lani upadel kar za 2,3 odstotka, ter bi pomenil tudi nekonkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami. Dvig DDV bi prizadel predvsem trgovinski sektor, ki zaposluje 18 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji," pravijo pri TZS, kjer tudi pojasnjujejo, da upad v njihovi branži predvsem občutijo v prodaji pohištva, gospodinjskih aparatov in avtomobilov. "Pri uvedbi morebitnih sprememb splošne stopnje DDV je treba upoštevati tudi specifičen položaj Slovenije kot majhne in pretežno tranzicijske države. Velik del priliva v državni proračun RS iz naslova DDV namreč pomeni tudi poraba fizičnih oseb kot podjetij iz sosednjih evropskih držav, kar pomeni stalni proračunski priliv dohodka od DDV," med drugim še menijo v TZS. Sindikati: Dvig bi prizadel najšibkejše Izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje opozarja, da bi zvišanje DDV najbolj prizadelo najšibkejše. Po njenih besedah bi pomenilo dodaten pritisk na kupno moč. "Dodatno bi zmanjšal zasebno porabo in gospodarske prihodke, kar pomeni, da bi bil vpliv na rast bruto domačega proizvoda in zaposlovanje negativen. Učinek v proračunu bi bil manjši, kot se pričakuje, izhoda iz krize pa torej ne bi bilo," meni Pojetova, ki se ob tem tudi sprašuje, kakšen vpliv bi imelo morebitno zvišanje omenjenega davka na več utaj. Prav zaradi tega Pojetova meni, da bi morala država bolj učinkovito pobirati vse davke in izvajati strožji nadzor.