Državna inštitucija bi imela študenta, delo pa bi opravljal kot redno zaposleni

Na družbenem omrežju Facebook smo v ponedeljek opazili zaposlitveni oglas, v katerem je Direkcija Republike Slovenije za vode, ki spada pod okrilje ministrstva za okolje in prostor, iskala študenta.

Osem ur na dan od ponedeljka do petka

Zaradi povečanega obsega dela na oddelku za premoženje v Celju so potrebovali študenta absolventa, ki bi prek študentske napotnice pregledoval tehnično dokumentacijo, pripravljal pogodbe in opravljal druga dela po nalogu nadrejenega. Delo bi začel takoj, opravljal pa bi ga v osemurnem delovniku od ponedeljka do petka. Obljubljali so neto plačilo od štiri do pet evrov na uro.

Novice Do kdaj bodo prekarci še v nemilosti delodajalcev

Oglas je vzbudil našo pozornost, saj je državni organ prosto delovno mesto razpisal kot študentsko delo, čeprav zaradi rednega osemurnega delovnika obstajajo elementi delovnega razmerja. Prav tako je povečan obseg dela eden izmed zakonsko dovoljenih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Foto: Facebook Oglas je na svojem Facebookovem profilu delila tudi fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, a ga je po slabem dnevu objave s svojega profila umaknila. Še vedno pa je viden na Facebookovem profilu sindikata Mladi plus, ki se zavzema za pravice študentov, dijakov in mladih brezposelnih. Posebno pozornost pri sindikatu posvečajo tudi samozaposlenim, "avtorcem" in "podjemcem".

Zakaj so zaradi povečanega obsega dela iskali študenta?

Z vprašanji o sporni praksi državne inštitucije smo se obrnili na direkcijo za vodo, kjer pa nam podrobnejših pojasnil o spornem oglasu do objave članka niso zagotovili. Šele nekaj ur po objavi so nam poslali odgovor, v katerem so navedli, da študentom ponujajo priložnosti počitniškega dela, čeprav so v oglasu zapisali, da zaradi povečanega obsega dela iščejo dodatnega sodelavca.

"V času poletnih počitnic dajemo študentom iz različnih študijskih programov možnost, da pridobijo vpogled v delo naše organizacije ter s tem pridobijo določene delovne izkušnje. Študentje imajo možnost izbire časa opravljanja dela, od ponedeljka do petka, v trajanju največ 8 ur dnevno. Zahtevnost delovnih nalog prilagajamo glede na predhodno znanje posameznikov in vedno pod strokovnim vodstvom zaposlenih. Z omenjenim oglasom smo ponudili delo osebam s statusom študenta, ki se že v času študija srečujejo z različno tehnično in projektno dokumentacijo ter zakonodajo iz tega področja," so zapisali.

Neuradno smo sicer izvedeli, da celjski oddelek za nepremičnine po našem poizvedovanju študenta ne išče več.

Inšpektorat za delo (še) ne more ukrepati

So nam pa z inšpektorata za delo odgovorili, da objava takšnega oglasa še ne pomeni kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Po njihovih zagotovilih kršitev nastane šele, ko se tako delo resnično opravlja na nezakonit način.

Novice Kljub višji brezposelnosti prekarnost med mladimi ostaja

"Inšpektorat lahko ukrepa šele takrat, če/ko se takšno opravljanje dela resnično dogaja. Takrat mora inšpektor na podlagi pogodb civilnega prava temeljito proučiti naravo dela in njegove značilnosti, da lahko sklene, ali se delo izvaja z vsemi elementi delovnega razmerja ali ne. To je seveda mogoče šele ob obravnavi konkretne zadeve," so zapisali.

Ob tem so potrdili tudi naše sume o neustrezni obliki zaposlovanja delavcev in pojasnili, da ZDR-1 prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. V primeru kršitve zakon predvideva plačilo globe v znesku od tri do 20 tisoč evrov. Dodali so še, da zakon o inšpekciji dela določa, da inšpektor z odločbo prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru med drugim ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Sindikat inšpektoratu prijavil več kot sto spornih oglasov

V sindikatu Mladi plus že dve leti redno pregledujejo zaposlitvene oglase. V tem obdobju so delovnemu inšpektoratu prijavili 106 spornih oglasov. Čeprav so bili v njih razvidni elementi delovnega razmerja, je delodajalec ponujal zaposlitev prek študentskega servisa, lastnega s. p. ali druge oblike pogodbenega sodelovanja.

Foto: Thinkstock

Čeprav inšpektorat po trenutni zakonodaji nima pristojnosti za začetek preiskave zgolj na podlagi oglasa, so v sindikatu lani prejeli 11 obvestil inšpektorata o začetku preiskave. "Gre za večje primere, kjer so našo prijavo priložili v spis. Minimalni odziv inšpektorata se je vendarle zgodil," pojasnjuje Robert Štebej, strokovni sodelavec sindikata. Lani je sicer inšpektorat na podlagi zaposlitvenih oglasov ukrepal v 17 primerih.

Odziv mladih na akcijo sindikata je po Štebejevih besedah izjemen, saj se zavedajo pasti. Pogosto jih tudi sami obveščajo o spornih praksah delodajalcev. "Eden izmed trendov delodajalcev je, da v oglasu ne definirajo oblike delovnega razmerja, temveč jo iskalcem zaposlitve razkrijejo šele na razgovoru. S tem se skušajo izogniti prijavam na inšpektorat," še sklene Štebej.