Torek, 19. 9. 2017, 9.26
7 let, 2 meseca
Dolenjski se obeta tovarna za izdelavo kaviarja
Slovensko-ruska družba Caviar Biosistem namerava v šentjernejski industrijski coni Sejmišče predvidoma letos začeti gradnjo obrata za predelavo rib, v kar namerava vložiti več milijonov evrov. V nadaljevanju načrtuje še nekajkrat večji projekt s podzemno ribogojnico za vzrejo belug in jesetrov, iz katerih bi nato pridobivali kaviar.
Solastnik omenjene slovensko-ruske družbe Ivan Kralj iz Velikih Brusnic pri Novem mestu je povedal, da je postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki so ga pričakovali še pred jesenjo, zaustavila pritožba treh okoljevarstvenih organizacij. Projekt bo tako do rešitve tega vprašanja stal, vztrajanje okoljevarstvenikov pa ga lahko tudi povsem ustavi, je opozoril.
Zaposlili bi okoli 60 ljudi
Po postavitvi šentjernejskega obrata naj bi zaposlili približno 60 ljudi in nato njihovo število sčasoma okrepili do približno sto. Hkrati bi radi severno od Kostanjevice na Krki, kjer Kostakovo brežiško podjetje HPG za hortikulturo, plantaže in gradnje na lastnem posestvu načrtuje gradnjo rastlinjakov s spremljajočimi objekti, zgradili dodatne podzemne bazene za gojenje rib.
Kot je pojasnil Kralj, se Caviar Biosistem tega podviga loteva skupaj s podjetjem HPG, ker pri delovanju ribogojnice nastaja odvečna toplota, ki bi jo lahko uporabili za ogrevanje omenjenih rastlinjakov. V Šentjerneju, dokler ne bi ustvarili lastnih virov ribjega mesa, naj bi letno predelali nekaj tisoč ton zamrznjenih rib. Med končnimi izdelki je navedel ribje hrenovke, paštete, ribje klobase, premium steklene konzerve z ribjim mesom in dimljeni ribji file, zagon proizvodnje kaviarja pa načrtujejo do leta 2024.
Se bo iz predelovalnice širil smrad?
Usmerjajo se predvsem na prodajo na evropskem in ameriškem trgu, je še povedal Kralj. Med pritožniki v omenjenem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je tudi Dolenjsko okoljsko društvo, katerega predstavnik Zlatko Resman je povedal, da menijo, da se bo, čeprav predstavniki podjetja Caviar Biosistem zatrjujejo drugače, iz predelovalnice rib širil smrad.
Čeprav so v omenjenem podjetju napovedali tudi gradnjo lastne čistilne naprave, pa jih skrbi odpadna voda, katere količina naj bi bila po mnenju tega društva večja od te, kot naj bi jo zmogla šentjernejska čistilna naprava. Projekt jih sicer v njegovem začetnem delu ne moti in ga nameravajo budno spremljati predvsem v nadaljevanju, je še dejal Resman.