Petek, 30. 9. 2011, 13.05
8 let, 4 mesece
Dokapitalizacija NLB in terjatve železnic povečale primanjkljaj

Glavna razloga za tako visok primanjkljaj sta dokapitalizacija NLB in prevzem terjatev Slovenskih železnic, brez tega bi bila slika javnih financ bolj ugodna. Kot je danes na novinarski konferenci državnega statističnega urada v Ljubljani povedal Andrej Flajs iz sektorja za nacionalne račune, za letos na finančnem ministrstvu napovedujejo primanjkljaj v višini nekaj manj kot dve milijardi evrov oz. 5,5 odstotka BDP. A če želimo videti resnične težave slovenskih javnih financ, moramo enkratne transakcije od te številke odšteti, je menil.
Glede visokih številk o primanjkljaju v začetku leta je še pojasnil, da je za prvo in drugo četrtletje značilno, da se država bolj zadolžuje, v nadaljevanju leta pa odplačuje zapadle obroke. V tretjem in zadnjem četrtletju zato pričakuje razmeroma nizek primanjkljaj.
Pri tem pa je slika bolj ugodna v transakcijah z tujino. Kljub težavam z dolgom in primanjkljajem se torej kot država v tujini ne zadolžujemo, plačilna bilanca s tujino je trenutno pozitivna, je dejal Flajs. Države, ki so danes v finančni krizi, imajo poleg notranjega primanjkljaja, kot ga ima tudi Slovenija, tudi zelo visok zunanji primanjkljaj. Pri nas ni tako, kar po njegovih besedah potrjuje, da imamo kljub vsemu zdrav del gospodarstva, ki izvaža, turizem pa je kljub težavam igralništva njegova pomembna panoga.
Počasnejša kot bo gospodarska rast, toliko težje bo okrevanje javnih financ, je povzel Flajs in menil, da bi si v primeru nekoliko višje gospodarske rasti upal napovedati, da se bo javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižal na okoli tri odstotke BDP.